V DZ se obeta podpora javni objavi davčnih dolžnikov

Po zgledu več evropskih držav tudi slovenska vlada predlaga, naj se imena večjih davčnih dolžnikov javno objavi. Na seznamu bodo zavezanci z več kot 5000 evrov dolga, piše v predlogu novele zakona o davčnem postopku, ki ga danes obravnava DZ. V nobeni poslanski skupini predlogu ne bodo nasprotovali, čeprav opozicija dvomi, da bo učinkoval.

Seznam davčnih dolžnikov bosta enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavljali davčna in carinska uprava. S tem naj bi zavezance spodbujali k rednemu plačevanju obveznosti, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.

Da ne bi prišlo do stigmatizacije davčnih dolžnikov zaradi manjših kršitev davčne zakonodaje, se bo objavljalo le tiste, ki s poravnavo obveznosti zamujajo vsaj 90 dni. V tem času ima vsakdo možnost ugotoviti, da ta dolg obstaja in ga poravnati oz. se dogovoriti za odlog ali obročno odplačevanje, je menil minister.

Največji dolžnik državi dolguje kar 24 milijonov evrov. “Pa si kar sami izračunajte koliko minimalnih plač ali najnižjih pokojnin je to,” je s predlogom soglašala Marija Plevčak (DeSUS). “Ga bomo še naprej skrivali v anonimnosti in tiho odobravali njegovo početje, ali pa povemo na glas kdo je to,” je vprašala.

Tudi v ostalih poslanskih skupinah so javni objavi davčnih dolžnikov pritrjevali. “Nobenemu podjetniku, ki resno posluje na trgu, ni v interesu, da bi prišel na ta spisek,” je menil Andrej Šircelj (SDS). “S tem se bo preko vzvoda javnega pritiska pomagala krepiti davčna kultura,” je soglašal Alojzij Potočnik (PS), medtem ko je Roman Žveglič (SLS) ocenil, da bo javna objava pozitivno vplivala na odgovornost podjetij do poravnavanja obveznosti ne le do države temveč tudi do poslovnih partnerjev.

A v opoziciji imajo nekaj tudi nekaj pomislekov. Kaj bo denimo s tistimi, ki delajo na črno, je vprašal Potočnik. Mirko Brulc (SD) pa je dejal, da v njegovi poslanski skupini predlaganim rešitvam sicer ne nasprotujejo, vendar pa menijo, da “periodična objava dolžnikov na spletnih straneh ne bo dosegla učinka javne objave, s katerimi želimo večje dolžnike osramotiti”. Namesto tega bi bilo treba izboljšati izterjavo davčnega dolga, je zahteval.

Predlog novele zakona o davčnem postopku poleg tega določa, da računalniški programi v blagajnah ne smejo omogočati brisanja izvornih podatkov. S tem naj bi se zmanjšalo utaje in izogibanje plačevanju davkov pri blagajniškem poslovanju.(sta)