Prvi dan slovenske hrane v znamenju tradicionalnega zajtrka
Zavedanju o pomenu lokalne trajnostne oskrbe je v Sloveniji namenjene čedalje več pozornosti. Vsako leto bomo tako tretji petek v novembru praznovali dan slovenske hrane. Letos bo ta dan v znamenju tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga bodo deležni po šolah in vrtcih po vsej Sloveniji.
Kako varno in kako kakovostno hrano bomo uživali mi in naslednji rodovi, bo odvisno predvsem od podpore, ki je bodo deležni slovenski pridelovalci in predelovalci hrane, in sicer tako podpore pristojnih organov in tudi potrošnikov.
Glavni cilj oz. namen razglasitve dneva slovenske hrane, ki ga letos obeležujemo v petek, je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
Na ta dan bo potekal tudi tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim se želi še posebej izpostaviti pomen hrane iz bližine in zdrav način prehranjevanja med najmlajšo populacijo, vzgojitelji, starši in drugo javnostjo. V projektu sodelujejo skoraj vsi vrtci in osnovne šole, letos na nekoliko drugačen način, saj se zaradi pozebe, toče in predvsem suše, soočamo z močno zmanjšanim pridelkom medu, sadja, krme in žit, zato podjetja in kmetije ne bodo mogla zagotoviti živil z donacijo.
Šole in vrtci bodo da na ta dan v okviru sredstev, ki jih imajo na razpolago za šolsko prehrano, dobavili živila iz lokalnega okolja. Otroci bodo tako ta dan (vsaj za zajtrk) uživali živila, kot so kruh, mleko, maslo, med in jabolka – vse domačega izvora. Ob tem bodo vzgojitelji in učitelji otrokom prenašali vsebine s področja kmetijstva, okolja, zdravega prehranjevanja in gibanja, čebelarstva, pomena lokalne pridelave in predelave ali tudi namenili dan tej temi.
Ena izmed raziskav kaže, da preko 30 odstotkov otrok, starih od 11 do 15 let, med tednom nikoli ne zajtrkuje, 60 odstotkov mladostnikov ne je redno sadja, 75 odstotkov mladostnikov ne je zelenjave, 37 odstotkov jih vsak dan redno uživa sladkane pijače, 80 odstotkov pa ne sledijo priporočilom o redni telesni dejavnosti. Kot je poudaril Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja ni presenetljivo, če se nam je v zadnjih 20 letih delež debelih podvojil. Tudi odrasli pogosto izpuščajo zajtrk, kar 22 odstotkov jih ne zajtrkuje.
Tudi iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena.
Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri živilih domačega izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
Ob tem Gregorič izpostavlja, da prav sadje in zelenjava z dolgotrajnim skladiščenjem in dolgim transportom izgubljajo hranilne vrednosti. “Vitamin C se v šestih dneh transporta, skladiščenja v živilih izniči,” je opozoril in dodal, da bi bilo bolje, če bi trošili manj, pa tisto bolj kakovostno in iz domačega okolja.
Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje. Eden izmed strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.(sta)
(fotografija je simbolična)