Odprava obveznega članstva v OZS deli koalicijo in opozicijo

Predlog novele obrtnega zakona, s katero vlada predlaga odpravo obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in uvedbo prostovoljnega članstva, je na današnji seji DZ razdelil koalicijo in opozicijo. Slednja opozarja, da je novela nedodelana in premalo premišljena ter da bo obrtnike razdruževala.

Vlada je predlog novele obrtnega zakona pripravila potem, ko so se člani OZS za odpravo obveznega članstva izrekli na volitvah. Državni sekretar Uroš Rožič je poslancem pojasnil, da je vlada pri pripravi novele želela slediti izhodiščem OZS in jo opredelila kot edinega reprezentativnega predstavnika obrti ter ji podelila izvajanje tudi obstoječih javnih pooblastil.

Odpravlja se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna kvalifikacija, ohranja se pa vpis za tiste obrtne dejavnosti, kjer je poklicna kvalifikacija še vedno potrebna.

Rožič je pojasnil, da se spreminja tudi definicija obrti, in sicer na način, da se po novem ne nanaša več na samo klasifikacijo dejavnosti, ampak na način izvajanja dejavnosti pri obrtnikih. Posebej so opredelili, da se premoženje OZS ne sme v nobenem primeru deliti med člane, torej tudi če bi prišlo do racionalizacije mreže pri OZS, bi se to lahko zgodilo samo na način, da se premoženje določene območne zbornice priključi premoženju druge območne zbornice ali pa OZS.

Zbornici se dodaja nova javna pooblastila, in sicer za izdajo EU potrdil, torej potrdilo o zakonitem opravljanju reguliranih dejavnosti v Sloveniji, prijava čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti in pa priznavanje poklicne kvalifikacije. V prehodnih določbah je določeno, da se mora statut OZS v roku šestih mesecev uskladiti z novim zakonom in tudi, da je izstop iz članstva zbornice mogoč po šestih mesecih od uveljavitve zakona.

V SDS bodo predlog novele zakona podprli v prvem branju, pričakujejo pa, da se v obravnavi dopolnjuje, je pojasnil Danijel Krivec. Izpostavil je, da predlog zakona gradi na prostovoljnem združevanju, na načelu sorazmernosti, načelu enakih možnosti, načelu enakopravnosti, pospeševanja podjetništva in vzpodbujanja srednjih in malih podjetji.

Medtem je OZS dobila novo vodstvo, zato je poslanec SD Matjaž Han v ponedeljek ob sprejemanju dnevnega reda seje predlagal, naj se obravnava prestavi na naslednjo sejo. Vendar pa predlog ni bil deležen podpore. V SD sicer menijo, da vlada dela preveliko liberalizacijo poklicev, kar lahko okrni kakovost storitev. Deregulacija poklicev pa da vodi v razvrednotenje obrtnih dejavnosti. V prvem delu zakonu ne bodo nasprotovali, od vlade in ministra pa pričakujejo, da bosta resno pristopila k oblikovanju dogovora, ki bo ugoden za obrtnike.

V DL se zavzemajo za ukinitev obveznega članstva v vseh zbornicah, saj to onemogoča monopolno zastopanje skupin v razmerju do države, je poudarila Kristina Valenčič. Da je novela naslednji korak med težko pričakovanimi spremembami za finančno razbremenitev malega gospodarstva, meni Janez Ribič (SLS).

Ivan Hršak (DeSUS) je opozoril, da obstaja možnost upada članstva. Ob tem pa je izpostavil, da je na delovanju zbornice, koliko članov ji bo uspelo obdržati in pridobiti. Jožef Horvat (NSi) pa je dejal, da novela poenostavlja določene postopke z vpisom v register in dopušča obrtnikom v druge zbornice. Upa, da bo delovanje zbornice predvsem v smeri pomoči obrtnikom.

Novela je nedodelana in iz OZS ustvarja hibrid med zasebno in javno zbornico, je poudaril Branko Ficko (PS). Strinja se, da je treba spremeniti obrtni zakon, a ne na tak način, saj da je preveč nedoslednosti, predvsem pa predlog zakona ni usklajen z območnimi zbornicami. Renata Brunskole pa je dodala, da je predlog novele čista norija ter da vodi na pot, ki bo obrtnike razdruževala.(sta)

(foto: arhiv Demokracije)