Ekskluzivno: “Pozitivcem” ne bo nikoli uspelo z interpelacijo zoper Gorenaka!

Na Politikis.si ekskluzivno objavljamo celoten odgovor na interpelacijo zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka. Iz teksta v katerem Gorenak odgovarja na očitke, je seveda jasno razvidno, da “pozitivcem” s takšno neresno interpelacijo ne bo nikoli uspelo. Jasno je, da gre za usklajeno in širše zastavljeno politično akcijo, ki je predvsem v očrnitvi točno določenega ministra vlade Janeza Janše. Prav tako ni naključje, da Milan Kučan spet javno razlaga o princih teme.

Spomnimo: Pod predmetno interpelacijo se je podpisalo 27 poslank in poslancev PS. Vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer je ob vložitvi interpelacije nerealno razlagal, da pričakuje podporo večine poslank in poslancev, a sedaj je že jasno, da bo ta politična akcija “pozitivcev” obsojena na neuspeh. Vodja poslanske skupine PS je sicer včeraj na to politično akcijo še prilival dodatnega olja – in celo zlorabil zaupanje krimininalistov, ki so po njegovi želji včeraj prišli v Državni zbor. 

ODGOVOR NA INTERPELACIJO O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE DR. VINKA GORENAKA,

vloženo 19. 11. 2012:

»zaradi poskusa, da bi kot minister za notranje zadeve onemogočil referendumsko pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, in sicer z namernim odlašanjem obveščanja državnega zbora in s tem volivcev o tem, ali pobuda izpolnjuje z zakonom določene pogoje, s čimer je onemogočil, da bi pobudniki pobudo v zakonitih rokih dopolnili skladno z zakonom. S tem je minister povzročil, da je bil postopek zaključen v škodo pobudnikov, pobuda zavrnjena, državljankam in državljanom pa je poskušal preprečiti izvrševanje splošne in enake volilne pravice (43. člen Ustave) in svobodo glasovanja na referendumu (90. člen Ustave);

zaradi objektivne in politične odgovornosti za delo ministrstva za notranje zadeve z opustitvijo dolžne poklicne skrbnosti pri ravnanju s podpisi pod pobudama volivcev: za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, kjer je »izginilo« 36 listov s kopijami podpisov, na katerih je bilo zbranih 394 podpisov, ter

za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, kjer so »izginili« 104 listi s kopijami podpisov,

kar je v nasprotju z 2. in 90. členom Ustave Republike Slovenije, Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in drugimi predpisi ter sporno z vidika preglednosti in skrbnosti pri ravnanju s podpisi;

zaradi objektivne in politične odgovornosti za delovanje in ravnanje, kar je povzročilo izgubo zaupanja volivk in volivcev ter širše javnosti v zakonitost dela in integriteto tako ministrstva za notranje zadeve kot tudi Državnega zbora Republike Slovenije, ki je pristojni organ za izvrševanje pravice do referenduma;

zaradi česar so, po oceni predlagateljev, nastale težko popravljive posledice za stanje demokracije, vladavino prava in varstvo človekovih pravic v Republiki Sloveniji«.

ODGOVOR

Potek preverjanja podpisnikov 

Državni zbor je 25. 10. 2012 na glavni elektronski predal Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: ministrstva) (brez skeniranih listov seznama) in v fizični obliki na naslov Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo, v nadaljevanju: DUNZMN (tudi s priloženo fotokopijo seznama podpisnikov), poslal dva ločena dopisa, in sicer:

dokument DZ št. 005-02/12-8/3, 450-03/12-12/31 EPA 637-VI, 25. 10. 2012, s priloženim seznamom podpisov volivk in volivcev v podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: pobuda za referendum o zakonu o slabi banki) in

dokument DZ št. 005-02/12-7/3, 450-01/12-20/45 EPA 516-VI, 25. 10. 2012, s priloženim seznamom podpisov volivk in volivcev v podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju: pobuda za referendum o zakonu o holdingu).

V obeh dopisih je Državni zbor zaprosil, da do ponedeljka, 29. 10. 2012, preverimo, ali sta pobudi – glede na evidenco volilne pravice – podprti s podpisi najmanj 2500 volivk in volivcev.

V obeh dopisih Državnega zbora je bila kot priloga navedena “pobuda”, ne pa tudi število strani seznama podpisnikov. Taka je bila praksa tudi v vseh dosedanjih primerih. Poudarjam, da je kurir Državnega zbora obe zapečateni kuverti prinesel neposredno na sedež DUNZMN na Beethovnovi 3, kjer je pooblaščena oseba za sprejem pošte, tajnica generalnega direktorja, kuverti prevzela in podpisala obe vročilnici. Tajnica je v okviru svojih pristojnosti oba spremna dopisa Državnega zbora vknjižila v aplikacijo SPIS4, insicer s številko 042-8/2012 za pobudo za referendum o zakonu o slabi banki in s številko 042-9/2012 za pobudo za referendum o zakonu o holdingu. Državni zbor je sočasno poslal elektronsko različico obeh spremnih dopisov brez seznamov podpisnikov na glavni predal ministrstva na Štefanovi ulici 2, kjer sta bila vknjižena v aplikacijo SPIS 4 s številkama 042-10/2012/1 (pobuda za referendum o zakonu o slabi banki) in 042-11/2012/1 (pobuda za referendum o zakonu o holdingu).

Sočasno s knjiženjem obeh dokumentov Državnega zbora na Beethovnovi 3 je pooblaščena javna uslužbenka od tajnice generalnega direktorja prevzela obe kuverti. Pooblaščena javna uslužbenka je v evidenci volilne pravice v registru stalnega prebivalstva določila dve šifri za evidentiranje podpisov: šifro 544 za pobudo za referendum o zakonu o holdingu in šifro 543 za pobudo za referendum o zakonu o slabi banki.

Poudarjam, da se v dosedanji praksi DUNZMN še nikoli ni zgodilo, da bi podpisnike za dve referendumski pobudi prejeli v preverjanje sočasno.

Pooblaščena javna uslužbenka je v preverjanje podpisnikov najprej razdelila fotokopije listov seznama za pobudo za referendum o zakonu o holdingu, in sicer 24 javnim uslužbencem DUNZMN, ki imajo dostop do evidence volilne pravice v registru stalnega prebivalstva. Ob tem je pooblaščena javna uslužbenka vsem 24 javnim uslužbencem posredovala navodilo o evidentiranju podpor v evidenco volilne pravice v registru stalnega prebivalstva. Vsi javni uslužbenci, ki so preverjali podpisnike, dobro poznajo delovanje evidenc upravnih notranjih zadev in imajo v ta namen dodeljene uporabniške pravice, prav tako pa so to nalogo, preverjanje podpisnikov, opravljali že večkrat na predhodnih preverjanjih seznamov podpisnikov za druge referendumske pobude. Preverjanje podpisnikov za pobudo za  referendum o zakonu o holdingu se je v evidenci volilne pravice v registru stalnega prebivalstva končalo še istega dne, tj. 25. 10. 2012, saj je bilo kot ustreznih evidentirano zadostno število podpisnikov (2543).

V petek, 26. 10. 2012, je pooblaščena javna uslužbenka še “ročno” preverila fotokopije listov seznama, ki so jih prejšnji dan preverjali javni uslužbenci. Takoj za tem je bil pripravljen dopis za Državni zbor št. 042-9/2012/2 (1322-10), ki je bil datiran s 26. 10. 2012. Temu dopisu je bilo priloženo tudi poročilo iz evidence (»print screen«), ki je bilo izdelano ob 11.01. Ta dopis je bil po kurirju poslan v podpis v kabinet ministra na Litostrojsko 54. Zaradi moje odsotnosti je dopis podpisala državna sekretarka Barbara Brezigar. Po kurirju je bil dopis vrnjen nazaj na DUNZMN na Beethovnovo 3, v Državni zbor pa je bil fizično dostavljen pozno popoldne istega dne.

V četrtek, 25. 10. 2012, je pooblaščena javna uslužbenka z 12 javnimi uslužbenci, ki so že končali preverjanje podpisnikov za pobudo za referendum o zakonu o holdingu, po istem postopku in istih navodilih začela postopek za preverjanje podpisnikov za pobudo za referendum o zakonu o slabi banki. Ta dan je bilo preverjenih 722 ustreznih podpisnikov, torej okoli tretjine vseh. Preverjanje ostalih podpisnikov se je nadaljevalo v petek, 26. 10. 2012, ko je sezname preverjalo 26 javnih uslužbencev (skupaj v obeh dneh 28 javnih uslužbencev, nekateri oba dneva). Preverjanje v evidenci volilne pravice v registru stalnega prebivalstva je bilo ta dan končano. Pooblaščena javna uslužbenka se je ob dejstvu, da je bilo število manjkajočih ustreznih podpisnikov zelo malo (manjkalo jih je le 154), odločila za dodatno preverjanje vseh izločenih podpisnikov. Zato je bil računalniški izpis preverjanja v obliki »print screen« (ta se pojavlja v medijih) izdelan ob 15.39.

Prav tako 26. 10. 2012 je bil na DUNZMN pripravljen osnutek dopisa za Državni zbor št. 042-8/2012/2 (1322-10), ki pa tega dne zaradi konca delovnega dneva in odločitve pooblaščene javne uslužbenke, da pripravi analizo razlogov za zavrnitev podpisnikov, ni bil poslan v podpis.

V ponedeljek, 29. 10. 2012, je pooblaščena javna uslužbenka “ročno” opravila končno kontrolo zavrnjenih podpisnikov in pripravila analizo razlogov za zavrnitev podpisnikov. Dopis za Državni zbor št. 042-8/2012/2 (1322-10), katerega osnutek je bil pripravljen že v petek, 26. 10.2012, mije bil poslan v podpis v ponedeljek, 29. 10. 2012. Isti dan sem ga tudi podpisal. Pozno popoldne, ob koncu delovnega časa, je bil dopis vrnjen na DUNZMN, v torek, 30. 10. 2012, pa ga je kurir dostavil v Državni zbor.

Odgovori na konkretne očitke  

Prvi očitek:

»Ministru za notranje zadeve, dr. Vinku Gorenaku, očitamo, da je odgovoren za poskus, da bi kot minister za notranje zadeve onemogočil referendumsko pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, in sicer z namernim odlašanjem obveščanja državnega zbora in s tem volivcev o tem, ali pobuda izpolnjuje z zakonom določene pogoje, s čimer je onemogočil, da bi pobudniki pobudo v zakonitih rokih dopolnili skladno z zakonom. S tem je minister povzročil, da je bil postopek zaključen v škodo pobudnikov, pobuda pa zavrnjena, državljankam in državljanom pa je poskušal preprečiti izvrševanje splošne in enake volilne pravice (43. člen Ustave) in svobodo glasovanja na referendumu (90. člen Ustave).«

Odgovor:

Odločno zavračam očitke o onemogočanju referendumske pobude volivk in volivcev, saj iz opisanega postopka ravnanja pri preverjanju podpisnikov izhaja, da je ministrstvo postopek preverjanja podpisnikov, vloženih k pobudi za referendum o zakonu o slabi banki, vključno s pripravo analize razlogov za zavrnitev podpisnikov, končalo v ponedeljek, 29. 10. 2012, ko sem tudi podpisal dopis št. 042-8/2012/2 (1322-10), datiran s 26. 10.2012 innamenjen Državnemu zboru.

Dopis je bil Državnemu zboru dostavljen 30. 10. 2012, nekaj po 14. uri. Ta dan so delavci DUNZMN zaključevali eno najpomembnejših nalog v sklopu volilnih opravil za volitve predsednika republike, namreč posebne volilne imenike za državljane, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, ki je v izključni pristojnosti ministrstva in ne upravnih enot. Te imenike je bilo treba ta dan predati Ministrstvu za zunanje zadeve, zato je omenjeni dopis za Državni zbor kurir ministrstva odnesel na Ministrstvo za zunanje zadeve sočasno s posebnimi volilnimi imeniki.

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju: ZRLI) ne določa roka, v katerem mora ministrstvo preveriti podatke o podpisnikih s seznama. Pobudnik mora po12. ačlenu ZRLI v sedmih dneh po sprejetju zakona obvestiti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora, če pa Državni svet vloži veto, se rok sedmih dni šteje od dneva ponovnega sprejetja zakona, kot to določa 13. člen ZRLI.  Po16. ačlenu ZRLI predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po prejemu pobude, če je ta vložena v skladu z zakonom, obvesti o dani pobudi ministrstvo in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivk in volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma (gre za zbiranje 40.000 podpisov volivk in volivcev na upravnih enotah).

V konkretnem primeru je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije pobudo volivkam in volivcem za vložitev zahteve za referendum o zakonu o slabi banki vložil v Državni zbor 10. 10. 2012. Ker je bil izglasovan veto Državnega sveta, je bil Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ponovno sprejet v Državnem zboru 23. 10. 2012. Ministrstvo pa je omenjeno pobudo s fotokopijo seznama s podpisi volivk in volivcev od Državnega zbora prejelo 25. 10. 2012.

Iz zgoraj pojasnjenih določil ZRLI izhaja, da ni določenega posebnega zakonskega roka, v katerem bi moralo ministrstvo preveriti podatke o 2500 podpisnikih s seznama. Kljub temu pa je ministrstvo zagotovilo, da je bil seznam s podpisniki referendumske pobude za zakon o slabi banki, kljub kratkemu roku (znotraj katerega sta bili tudi sobota in nedelja) in dejstvu, da smo v preverjanje sočasno prejeli fotokopije seznama za dve referendumski pobudi, preverjen in Državnemu zboru dostavljen do 30. 10. 2012, kar je znotraj roka iz16. ačlena ZRLI.

Tudi večina dosedanjih preverjanj podpisnikov za referendumske pobude je na DUNZMN potekala delovni dan ali dva. V primerih, ko je DUNZMN zahtevo za preverjanje podpisnikov prejel v petek, kot na primer pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o igrah na srečo, ki jo je prejel v petek, 5.  2.  2010, pa je preverjanje trajalo dlje časa. V tem primeru je bil Državni zbor z dopisom obveščen prav tako v torek, 9.  2.  2010. 

Iz očitkov v interpelaciji na 7. strani izhaja, da predlagatelji ne verjamejo argumentom ministrstva, da so za preverjanje “neverodostojnih podpisov” potrebovali še en delovni dan. Omenjeni očitek zavračam, saj dodatnega preverjanja “neverodostojnih podpisov” ni opravilo 28 javnih uslužbencev, kot to zmotno sklepajo predlagatelji interpelacije, temveč le ena pooblaščena javna uslužbenka. Ta je tudi pripravila analizo razlogov za zavrnitev podpisnikov.

Dodatno preverjanje zavrnjenih podpisnikov je bilo opravljeno ravno z namenom, da se upoštevajo morebiti neupravičeno izločeni podpisniki, in je bilo zaradi tega opravljeno v korist pobudnika.

V očitku na 8. strani se predlagatelji interpelacije sprašujejo, »ali je prišlo do pomote, ker sta bila dva dopisa z istim datumom podpisana s strani dveh pristojnih oseb«, torej državna sekretarka in jaz. Prav tako se sprašujejo, »zakaj je bil najprej posredovan dopis, ki je nastal kot drugi, in zakaj je bila sprejeta odločitev, da se kontrola ustreznosti izvedenega preverjanja izvede šele v naslednjih dneh, čeprav bi jih bilo moč preveriti še isti dan«. Sumijo tudi, da sem kot minister »podpisal zapisnik z neresnično vsebino, s čimer sem opustil dolžno skrbnost pri podpisovanju, kar je moč šteti za malomarnost«, s čimer pa je po mnenju predlagateljev podana moja subjektivna odgovornost.

Omenjene očitke zavračam in poudarjam, da je dopis Državnemu zboru št. 042-9/2012/2 (1322-10) z dne 26. 10. 2012 (v zvezi s pobudo za referendum o zakonu o holdingu) podpisala državna sekretarka Barbara Brezigar, ker sem bil v petek, 26. 10. 2012, službeno odsoten, ves dan sem bil namreč službeno zunaj Ljubljane. Kot izhaja iz zgornjih pojasnil, je bilo preverjanje podpisnikov za pobudo za referendum o zakonu o holdingu, vključno s pripravo poročila iz evidence volilne pravice (»print screen«), končano v petek, 26. 10. 2012. Tega dne je bil dopis poslan v kabinet, podpisala ga je državna sekretarka Brezigarjeva, pozno popoldne pa je bil dostavljen v Državni zbor.

Kot sem že večkrat pojasnil, je bilo preverjanje podpisnikov za pobudo za referendum o zakonu o slabi banki, vključno z dodatnim preverjanjem vseh izločenih podpisnikov in pripravo analize razlogov za izločitev posameznih podpisnikov, končano v ponedeljek, 29. 10. 2012, ko mi je bil v podpis poslan dopis št. 042-8/2012/2 (1322-10). Ker sem bil ta dan na delovnem mestu, sem dopis podpisal jaz. Jasno je, da nisem podpisal nikakršnega zapisnika z neresnično vsebino in s tem nisem opustil dolžne skrbnosti pri podpisovanju.

Iz tega izhaja, da ni šlo za namerno zavlačevanje oziroma odlašanje obveščanja Državnega zbora in da ni šlo za onemogočanje pobudnika. Dodatno preverjanje izločenih podpisnikov prej kaže na to, da je ministrstvo želelo odpraviti vse dvome, zaradi katerih bi mi lahko kdor koli očital onemogočanje referendumske pobude volivk in volivcev. S tem poleg očitkov o zavlačevanju obravnavanja in obveščanja Državnega zbora zavračam tudi očitke o kršitvah temeljnega pravnega načela enakih možnosti, ki jih morajo imeti tako pobudniki kot nasprotniki referenduma, zavračam pa tudi očitke o kršitvi načela nevtralnosti s strani državnega organa.

Drugi očitek:

»Ministru za notranje zadeve, dr. Vinku Gorenaku, očitamo, da je objektivno in politično odgovoren zaradi opustitve dolžne poklicne skrbnosti pri ravnanju s podpisi pod pobudo volivcev:

za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, kjer je »izginilo« 36 listov s kopijami podpisov na katerih je bilo zbranih 394 podpisov ter

za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, kjer so »izginili« 104 listi s kopijami podpisov,

kar je v nasprotju z 2. in 90. členom Ustave Republike Slovenije, Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in drugimi predpisi ter sporno z vidika preglednosti in skrbnosti pri ravnanju s podpisi.«

Odgovor:

Očitek, da je v zvezi s pobudo za referendum o zakonu o slabi banki “izginilo”  36 listov s fotokopijami podpisnikov, odločno zavračam, saj je DUNZMN že v prvi fazi, to je25. in26. 10. 2012, preveril vse podpisnike na vseh 271 listih, ki jih je kot fotokopije prejel iz Državnega zbora. To dokazuje tudi vpogled v evidenco volilne pravice v registru stalnega prebivalstva. Fotokopije celotnega seznama podpisnikov z zaznamki o preverjanju podpisnikov s strani javnih uslužbencev so bile poslane v Državni zbor. Ključno pri tem je, da tudi Državni zbor potrjuje, da ni štel fotokopij, ki jih je poslal DUNZMN. Predlagatelji interpelacije povsem zmotno ali zavajajoče trdijo, da je Državni zbor DUNZMN poslal 307 fotokopij.

Očitek, »da sta bila med fotokopijami listov pobude za referendum o zakonu o slabi banki dva lista podpisnikov za referendumsko pobudo za zakon o holdingu«, zavračam kot mojo krivdo ali napako zaposlenih na DUNZMN. Iz dopisa Državnega zbora št. 005-02/12-8/19, 450-03/12-12/50 EPA 637-VI, z dne 7. 11. 2012 izhaja, da so že v Državnem zboru ob pregledu originalnih seznamov ugotovili, da se dva lista, ki sta sicer vložena v referendumski pobudi za zakon o slabi banki, nanašata na pobudo za referendum o zakonu o holdingu.

V zvezi z očitkom, »da sem uvedel nadzor nad delom DUNZMN šele po tem, ko so že bile znane ugotovitve interne preiskave v Državnem zboru«, pojasnjujem naslednje: s predsednikom Državnega zbora sva se 6. 11. 2012 ob 14.45 dogovorila, da bova vsak v svoji instituciji opravila notranji nadzor. Sam sem odredbo o uvedbi nadzora podpisal istega dne okoli 15.30, predsednik Državnega zbora pa je točno ob tej uri javnosti že predstavil vsebino uradnega zaznamka, iz katerega so razvidni postopki poslovanja Državnega zbora v zvezi s to pobudo. Notranji nadzor na DUNZMN je potekal 7. 11. 2012.

Očitek, »da sem v interno nadzorno skupino imenoval dva javna uslužbenca iz svojega kabineta«, kar naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost dela in ugotovitve nadzorne skupine, zavračam. Naj pojasnim, da je bilo v interni nadzorni skupini šest javnih uslužbencev. Vodil jo je dolgoletni javni uslužbenec, ki sicer opravlja najzahtevnejše nadzore nad kompleksnimi nalogami policije. V skupini sta bila tudi dva javna uslužbenca, ki imata specifično znanje s področja informatike, sicer pa sta zaposlena v policiji, in javna uslužbenka iz Direktorata za državno tožilstvo. Res je, da sta bila v skupini dva javna uslužbenca, ki sta zaposlena v mojem kabinetu – zaposlitev enega od njiju je vezana na moj mandat, pa še ta je bil pred tem zaposlen v policiji.

Pobudniki interpelacije trdijo, »da sta informatika iz nadzorne skupine pregledala sledilne zapise v računalniški aplikaciji za obdelavo pobud le za naključno izbranih 7 javnih uslužbencev in njihovo preverjanje podpisnikov«. Očitek zavračam, saj iz sklepnih ugotovitev interne nadzorne skupine z dne 13. 11. 2012 jasno izhaja, da sta informatika preverila vseh 271 listov s podpisniki in s tem vseh 28 zaposlenih na DUNZMN, ki so preverjali podpisnike. Zavračam tudi očitek, »da je interna nadzorna skupina opravila razgovor zgolj s 5 zaposlenimi na DUNZMN in ne z vsemi 28 zaposlenimi«.. Interna nadzorna skupina je opravila pogovor s petimi naključno izbranimi zaposlenimi, vsi ostali pa so tako kot zaposleni v Državnem zboru napisali izjave v obliki uradnih zaznamkov.

Očitek,  »da se vrstni red vrnjenih fotokopij listov s podpisniki pri obeh referendumskih pobudah ne ujema z vrstnim redom listov v originalu, ki ga hrani Državni zbor«, zavračam, saj prejete fotokopije iz Državnega zbora niso bile oštevilčene. Po delitvi fotokopij med javne uslužbence DUNZMN, ki so opravljali preverjanje, je jasno, da niso mogle biti vrnjene v enakem vrstnem redu, kar pa nima nobene zveze z vsebino preverjanja, še manj pa s številom vrnjenih listov.

Tudi očitek o “izginotju” 104 fotokopij listov s podpisniki za pobudo za referendum o zakonu o holdingu v celoti zavračam. V zvezi s tem poudarjam, da smo v Državni zbor 26. 10. 2012 poslali poleg dopisa št. 042-9/2012/2 (1322-10) izključno fotokopije listov s preverjenimi podpisniki, ker smo preverjanje opravili za 2543 veljavnih podpisnikov (zakonski pogoj je 2500 podpisov). Ostalih podpisnikov (na 104 fotokopijah listov) nismo preverjali in jih nismo vračali v Državni zbor. Omenjene fotokopije 104 listov so ostale na DUNZMN, tako kot v drugih takih primerih.

V celoti zavračam tudi očitek, da je bil na DUNZMN »opravljen le interni nadzor in  nadzor Inšpektorata za javno upravo«. Očitek ne drži, saj kriminalisti Policijske uprave Ljubljana na DUNZMN zbirajo obvestila v predkazenskem postopku. Prav tako je z vidika integritete delovanja javnega sektorja uvedla postopek Komisija za preprečevanje korupcije. Inšpekcijski nadzor pa je uvedel tudi informacijski pooblaščenec.

Glede na odgovore na očitke iz 2. točke interpelacije v celoti zavračam tudi sklepni očitek, »da je ministrstvo opustilo dolžno poklicno skrbnost in da je prišlo do spornih ravnanj z vidika pravilnosti in preglednosti ravnanja z listi s podpisi«.

Tretji očitek:

»Ministru za notranje zadeve, dr. Vinku Gorenaku, očitamo, da je objektivno in politično odgovoren za delovanje in ravnanje v okviru resorja za notranje zadeve, ki je povzročilo izgubo zaupanja volivcev in volivk ter širše javnosti v zakonitost dela in integriteto tako Ministrstva za notranje zadeve kot tudi Državnega zbora Republike Slovenije, ki je pristojen organ za izvrševanje pravice do referenduma«.

Odgovor:

Z očitkom »o nepojasnjenem izginotju fotokopij podpisov kot precedensu v slovenski demokraciji« se je mogoče strinjati. To, kar se je zgodilo, se ne bi smelo zgoditi in tako Državni zbor kot ministrstvo morata sprejeti vse potrebne ukrepe, da se kaj podobnega ne bo zgodilo nikoli več. Nesprejemljivo pa je, da predlagatelji interpelacije tako objektivno kot subjektivno krivdo za nastali položaj pripisujejo izključno ministrstvu oziroma meni. Doslej še nobena preiskava ni potrdila, da se je 36 listov “izgubljenih” podpisov za referendum o zakonu o slabi banki izgubilo na ministrstvu. Niti ob prinosu podpisov v Državni zbor s strani pobudnika, niti ob fotokopiranju v Državnem zboru, niti ob prevzemu fotokopij s strani ministrstva, niti ob prevzemu preverjenih fotokopij listov s podpisi za referendum o zakonu o slabi banki s strani Državnega zbora ni nihče štel listov, kaj šele podpisov. Napaka je torej lahko nastala izključno in samo v celotnem krogotoku dokumentov.

Zavračam tudi trditve predlagateljev interpelacije, »da gre za poskus onemogočanja izražanja demokratične volje volivcev in s tem neposrednega izvrševanja ljudske oblasti«. Dejstvo je, da so morali javni uslužbenci na DUNZMN od 25. 10. 2012 do 29. 10. 2012 preveriti podpise za dve referendumski pobudi (vmes sta bili sobota in nedelja). Prav tako so morali do 30. 10. 2012 končati eno najpomembnejših nalog v sklopu volilnih opravil za volitve predsednika republike, zaključevali so namreč posebne volilne imenike za državljane, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, ki je v izključni pristojnosti ministrstva in ne upravnih enot. Te imenike je bilo treba ta dan treba predati Ministrstvu za zunanje zadeve. Vse naloge so opravili v zakonsko določenih rokih in pravočasno.

Iz povsem enakih razlogov moram zavrniti trditev predlagateljev interpelacije, »da se je vzpostavil dvom o zlorabi državnega organa – ministrstva za doseganje političnih interesov z namenom, da bi bil postopek pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma zaključen, oziroma, da do razpisa referenduma ne bi prišlo«.

S trditvijo, da sem kot minister »še pred začetkom kriminalistične preiskave na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je zoper neznanega storilca vložil Državni zbor, javno napovedal, da se bo ta preiskava začela v Državnem zboru«, se ni mogoče strinjati in jo zavračam. Enako zavračam trditve predlagateljev interpelacije, da sem kot »minister zlorabil svoj položaj, saj je v skladu z veljavno normativno ureditvijo državni tožilec tisti, ki je pristojen za usmerjanje policije pri obravnavi kaznivih dejanj, in ne minister«. Res je, da sem dan po javno napovedani kazenski ovadbi zoper neznanega storilca, ki jo je vložil Državni zbor, povedal, da bodo kriminalisti “začeli v Državnem zboru”. Poznavajoč delo kriminalistov in policistov – v policiji sem delal 30 let, je ta izjava logična in samoumevna in ne dokazuje ničesar, na kar namigujejo predlagatelji interpelacije. Kriminalisti skladno s sedmimi zlatimi pravili v okviru predkazenskega postopka vedno zbirajo obvestila o celotnem primeru, v danem primeru v krogotoku dokumentov. Logično je torej, da začnejo tam, kjer je začetek krogotoka dokumentov, v danem primeru torej pri Državnem zboru. Kriminalisti to počno po uradni dolžnosti, ne da bi jih jaz kot minister v konkretnem primeru kakor koli usmerjal ali nadzoroval.

Glede na vse zapisano v celoti zavračam vse očitke predlagateljev interpelacije.

Dr. Vinko Gorenak, minister

Jani Möderndorfer – glavni zastavonoša interpelacijske vojne proti notranjemu ministru Vinku Gorenaku. Jasno je, kdo ima resnične argumente in kdo bo izgubil to vojno.