Van Rompuy: Zaupanje v prihodnost območja evra se krepi
V javnosti se po oceni predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya krepi zaupanje v prihodnost območja evra. Van Rompuy je govoril na srečanju v organizaciji nevladne organizacije Friends of Europe, na katerem sodeluje tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
“V zadnjih dneh in tednih opažam, da so ljudje spoznali, da gremo v neko novo smer. In čeprav bo končni cilj odvisen od številnih dejavnikov, menim, da se krepi zaupanje v prihodnost območja evra in prepričanje, da bomo na ta cilj prišli,” je ponazoril Van Rompuy. Ob tem je spomnil, da se Evropa na tej poti vidno spreminja.
Priznal je, da ta proces prilagajanja v obliki varčevalnih in reformnih ukrepov traja dlje, kot se je pričakovalo. “Vsaka tranzicija tega obsega terja čas. Z gospodarstvi nekaterih članic se je slabo upravljalo leta ali celo desetletja, območje evra pa ni imelo orodij za spopadanje s krizo. Dediščina preteklosti je bila veliko breme,” je pojasnil.
Van Rompuy vseeno ocenjuje, da se rezultati tega procesa že kažejo in pri tem spomnil na izboljšanje konkurenčnosti ter izvozne sposobnosti Španije, Portugalske in Irske. Poleg tega po vsej Evropi prihaja do jasne konvergence pri javnofinančnem primanjkljaju, inflaciji in plačilnobilančnem položaju.
Predsednik Evropskega sveta je pozval k hitremu dogovoru glede enotnega nadzora nad bankami v območju evra. Gre za prvi korak na poti k bančni uniji v evrskem območju.
Pogajanja o enotnem nadzoru so se izkazala za zelo naporna, saj obstajajo med posameznimi članicami unije precejšnje razlike v pogledih, vse več pa je tudi pozivov, da se pri tem vprašanju ne bi smelo hiteti. Van Rompuy se zaveda kompleksnosti procesa in je to ponazoril z besedami, da gre za neke vrste sprint sredi maratona.
Belgijec je opozoril tudi, da zamisli o posebnem proračunu evrskega območja ne bi smeli mešati s pogajanji o novem večletnem proračunu EU za obdobje 2014-2020. Pojasnil je, da gre za neke vrste fiskalni korektiv za območje evra, ki naj bi služil kot pomoč članicam pri spopadanju z gospodarskimi šoki in stroški reform ter varčevanja.
V Veliki Britaniji so na primer v zadnjih dneh to zamisel podprli in ob tem povedali, da bi bilo treba v zameno zmanjšati prispevke v proračun EU za tiste članice, ki nimajo evra. London si namreč tudi zaradi notranjepolitičnih vzrokov močno prizadeva za zmanjšanje evropskega proračuna.
Srečanja v organizaciji Friends of Europe se udeležujejo vodilni predstavniki EU, poleg Van Rompuya še predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, pet evropskih komisarjev, voditelji evropskih sindikatov, visoki predstavniki podjetij, ministri, parlamentarci in evropski poslanci.
Med temi je tudi Turk, ki je dopoldne sodeloval v razpravi o mestu Evrope v globaliziranem svetu. Poudaril je, da preurejanje gospodarske in politične moči od evropskih voditeljev terja realizem pri poskusih vzdrževanja objektivno nevzdržnih socialnih modelov na račun prihodnjih generacij.
Ob tem je prepričan, da se je z izginjanjem in selitvijo delovnih mest mogoče spopasti samo z inovacijami, ki delovna mesta ustvarjajo hitreje, kot jih druge inovacije uničujejo ali selijo v države s cenejšo delovno silo. To je po njegovih besedah mogoče le z preusmerjanjem vseh politik od varovanja preživetega k ustvarjanju novega.
Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so sporočili, da bo Turk danes sodeloval še na pogovoru o vprašanjih evropske prihodnosti, kjer bo uvodni govorec italijanski premier Mario Monti.(sta)
V javnosti se po oceni predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya krepi zaupanje v prihodnost območja evra.
Edino kar je jasno je, da se ta stolp od kart lahko sesuje vsak čas. Vse je zelo nestabilno in noben točno ne ve kdaj se bo vse skupaj sesulo.
Vsak ve, da so finačni trgi nameščeni in kar je najbolj smešno pri vsem je, da trdijo, da je 20 velikih bank leta in leta nameščalo svetovne obrestne mere. Barclays je že moral plačati na stotine miljonov dolarjev globe zaradi manipuliranja LIBOROM, londonski medbančni ponujeni stopnji. Barclay se brani, da je tako delalo veliko drugih bank. To se je razvilo v navečji finačni škandal v zgodovini. Na obeh straneh Atlantika so se začele kriminalistične preiskave. Verjetno bo razkritje do samih temeljev pretreslo finačne trge. Na koncu bo to sigurno prineslo popolno uničenje zaupanje v globalni finačni sistem.
in potencijalno bo to pomenilo uničenje veliko svetovnih bank.
Nikoli do zdaj še ni bilo nekaj takega videno. Po Washigton Postu (5. julija 2012.) je preprosto rečeno LIBOR povprečna obrestna mera, ki jo banke v Londonu eni drugi naplačujejo za posojila. Je izračunal Thomas Reuters-družinska korporacija časopisne agencije Reuters-za Britansko združenje bank (BBA), strokovno združenje bank in podjetje za finačne usluge. Če imaš lastnino pod hipoteko, kredit za avto ali kreditno kartico obstaja velika verjetnost da je LIBOR vplival na vaše osebnno financiranje. LIBOR je faktor za določanje cen na stotine miljard posojil, vrednostnih papirjev, in lastnine. Članek iz Maureen Ferrell (The Buzz, 4. julija 2012.) Ti trgovci so vplivali na cene londonske med bančne ponudbene obrestne mere, ki jih diktira cena vrednostnih papirjev vrednih do 800 miljard dolarjev. Velika večina ameriških potrošnikov niti ne ve kaj je LIBOR, ki v resnici igra ključno vlogo v ameriški ekonomiji. Washington Post je tudi objasnil: V ZDA dva največja indeksa za hipotekarne kredite s spremenljivimi obrestmi merami in drugimi potrošniškimi krediti so primarna stopnja ( to je stopnja, ki jo banke plačujejo pooblaščenimi ali ‘prvorazrednimi’ klienti in LIBOR, s tem da je ta drugi posebno popularen pri rizičnih drugorazrednih (suprime) posojil. Študijo, ki sta jo izdelala Mark Schweitzer in Guhan Venkatu za clevlandski Fed je pregledala podatke iz Ohioa je ugotovila, da je 2008. skoraj 60 0dstotkov prvorazrednih posojil s spremnljivimi obrestmi in gotovo 100 odstotno drugorazrednih koristilo kot indeks LIBOR. Po Daily Mailu (28. junija 2012.): Je stotine bankirjev s treh kontinentov vpletenih v škandal okoli nameščanja obrestnih mer zaradi katerega se generalni direktor Barclaysa Bob Diamond bori, da obdrži svoje delovno mesto. (ostavko je dal 2. julija. 2012). Ko je naraščal pritiska na najbolje plačanega britanskega bančnega direktorja, da da ostavko, so člani parlamenta zvedeli, da se odpira preiskava še proti nizu drugih finacijskih inštitucij širom sveta. Torej ta škandal daje zelo slabo sliko o svetovnem finačnem sistemom. Zaupanje je že tako bilo porušeno a ta nova odkritja ne bodo niti malo pomagal k ponovnemu zaupanju. Vse kar sledi bo obromen val tožb, ki bodo izšle iz tega škandala. Same tožbe bodo porinile finačni sistem na hladno za vsaj deset let ali več. Torej sedaj se bougotovilo, da je bilo v to vmešano večina važnih svetovnih bank. In to v času, ko je globalni finačni sistem že na samem robu implozije, in to res ni dobra novica.
Tistemu zgoraj pa ni verjeti niti besedice.