Slovenska gospodinjstva lani največ energije porabila za ogrevanje
Slovenska gospodinjstva so lani porabila 49.380 terajoulov (TJ) energije oz. skoraj šest odstotkov manj kot leta 2010. Največ energije, okoli 30.500 TJ ali 62 odstotkov, so gospodinjstva porabila za ogrevanje prostorov, ugotavlja državni statistični urad.
Gospodinjstva so lani za ogrevanje sanitarne vode porabila okoli 9600 TJ oz. 19 odstotkov energije, medtem ko so za razsvetljavo, električne naprave in druge namene porabila okoli 7000 TJ oz. 14 odstotkov energije. Za kuhanje je bilo porabljenih skoraj 2300 TJ oz. skoraj pet odstotkov vse porabljene energije.
Skupna poraba energije se je lani sicer zmanjšala predvsem zaradi zmanjšane porabe energije za ogrevanje prostorov – ta je bila manjša za skoraj devet odstotkov. Za manj kot odstotek sta se zmanjšali poraba električne energije za druge namene (razsvetljava, električne naprave in drugi nameni) in za ogrevanje sanitarne vode. Povečala se je le poraba energije za kuhanje, in sicer za pol odstotka.
Med porabljenimi energenti so lani s 35-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi).
Poraba električne energije je pomenila 23 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvih, poraba ekstra lahkega kurilnega olja 19 odstotkov, poraba zemeljskega plina 10 odstotkov, poraba daljinske toplote osem odstotkov, medtem ko so bili drugi energenti porabljeni v manjših deležih.
Količine porabljenih energentov so se lani glede na predhodno leto večinoma zmanjšale, povečala se je le poraba utekočinjenega naftnega plina ter sončne in geotermalne energije.
Opazno se je zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za 16 odstotkov, predvsem zato, ker se je zmanjšala njegova poraba za ogrevanje prostorov (za 18 odstotkov).
Poraba daljinske toplote se je zmanjšala za 12 odstotkov, poraba lesnih goriv pa za šest odstotkov. Poraba geotermalne energije (uporaba toplotnih črpalk) se je povečala za 31 odstotkov, vendar je bil delež porabe te energije med vsemi vrstami energije le 1,5-odstoten. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev je bil še manjši, in sicer je znašal 0,7 odstotka.
Tudi med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so največji delež, 45 odstotkov, predstavljala lesna goriva. Sledila sta lahko kurilno olje (24 odstotkov) in zemeljski plin (12 odstotkov).
Za ogrevanje sanitarne vode so se prav tako v glavnem uporabljala lesna goriva (35 odstotkov), električna energija (24 odstotkov) in ekstra lahko kurilno olje (19 odstotkov).
Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala električna energija (41 odstotkov) in utekočinjeni naftni plin (34 odstotkov).
Večina stanovanj, okoli 78 odstotkov, se je lani ogrevala s centralnim ogrevanjem; več kot 12 odstotkov stanovanj se je ogrevala lokalno, okoli 10 odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem.
Podobno je veljalo tudi za ogrevanje sanitarne vode: skoraj 66 odstotkov sanitarne vode je bilo ogrevane s centralnim ogrevanjem, skoraj 27 odstotkov z lokalnim ogrevanjem, skoraj osem odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem.
Gospodinjstva so lani največ električne energije porabila za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje), in sicer 820 GWh oz. 26 odstotkov.
Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo 630 GWh (20 odstotkov), za ogrevanje prostorov pa 387 GWh (12 odstotkov) električne energije.
Poraba električne energije za osebne računalnike, monitorje in televizijske sprejemnike je lani znašala 287 GWh oz. devet odstotkov, za razsvetljavo pa 266 GWh oz. osem odstotkov, še navaja statistični urad.(sta)
(fotografija je simbolična)