Šircelj za Demokracijo o t.i. slabi banki

Ekonomist, pravnik in politik Andrej Šircelj je izrazil upanje, da ne bo prišlo do referenduma o zakonu o državnem holdingu in o zakonu, po katerem se bodo sanirale slovenske državne banke. “Upam, da se to ne bo zgodilo, predvsem ker bi bila s tem povzročena zelo velika škoda,” je ocenil v pogovoru za Demokracijo.

Po njegovi oceni je slabih kreditov v Sloveniji precej manj, kot si trenutno predstavljamo. V okviru slabe banke pa se bodo stvari razčistile. “Menim, da je to eden izmed pomembnih razlogov za tolikšno nasprotovanje temu zakonu. Eden od razlogov je tudi v tem, da kazenske določbe skladno z zakonom o t.i. slabi banki ne zastarajo, ker je rok podaljšan na 20 let,” je izpostavil in dodal, da gre za čas od leta 1992 dalje.

Ob tem pa je Šircelj opozoril, da če do sanacije bank ne bi prišlo, bi predvsem največje državne banke še bolj zaustavile kreditiranje gospodarstva, kar bi pomenilo dodatne likvidnostne težave za gospodarstvo. “Pomenilo bi, da večji del gospodarstva ne bi prišel več do potrebnih obratnih sredstev, to pa bi vodilo v dodatne insolvenčne postopke, bilo bi več stečajnih postopkov in seveda še večja nezaposlenost,” je povzel.

Po njegovem mnenju zato sindikati v tem primeru delujejo v škodo zaposlenih. “Zdajšnje sindikalno zavzemanje za referendum je popolnoma neracionalno. Lahko pa, da za sindikati stoji nekdo drug in vodi da vodi igro zato, da se ne bi ugotavljala odgovornost v bankah in da bi se ohranili vsi privilegiji, ki jih imajo določene skupine v Sloveniji pri upravljanju premoženja, kar je bilo netransparentno že ves čas,” je opozoril.

“Na podlagi listin in postopkov bo seveda ugotovljeno dejansko stanje pri posameznem kreditu, tudi to, kdo je dobil kredit brez zavarovanja. In ali je takšen kredit sploh še vračljiv. Ugotovljene bodo lahko tudi določene povezave med politično in bančno elito ter seveda to, kako in na kateri podlagi so se ti krediti dajali,” je poudaril.

Kot je še pojasnil, postopek delovanja slabe banke temelji na tem, da bodo banke, ki bodo pozvane, naj zamenjajo slabe terjatve, za te dobile obveznice z državnim poroštvom. “Banka je dala kredit, za katerega je dobila določeno garancijo; ta garancija je lahko v obliki pravice, stanovanj, nepremičnin, poslovnih prostorov, deležev v podjetju, delnic in podobno. In t.i. slaba banka bo ocenila, koliko je to dejansko vredno, na tej podlagi pa bo banka prejela določeno vrednost v obveznicah. Povedano drugače, v prvem trenutku se seveda likvidnost države ne bo popolnoma nič spremenila,” je zagotovil.(sta)

Ekonomist, pravnik in politik Andrej Šircelj je izrazil upanje, da ne bo prišlo do referenduma o zakonu o državnem holdingu in o zakonu, po katerem se bodo sanirale slovenske državne banke.