Izteka se rok za predlaganje kandidatov za novega varuha človekovih pravic

1

Danes opolnoči se bo iztekel rok, do katerega predsednik republike Danilo Türk zbira predloge za novega varuha človekovih pravic. V uradu predsednika so povedali le, da so prejeli več prijav, kdo so predlagani kandidati in koliko jih je, pa bodo sporočili po izteku roka. Je pa že znano, da med kandidati ni sedanje varuhinje Zdenke Čebašek-Travnik.

Aktualna varuhinja, ki se ji mandat izteče 22. februarja prihodnje leto, je namreč javno pojasnila, da se na poziv predsednika republike ne bo prijavila in da ne bo podala soglasja, tudi če bi jo za ponovni mandat kandidirala kakšna nevladna organizacija, društvo ali posamezniki. Kot pa je dejala, se čuti dovolj sposobna za nadaljevanje dela na področju človekovih pravic v kakršni koli obliki, če bi najvišji predstavniki države to želeli.

Za zdaj so kandidaturo za mesto varuha javno potrdili generalni tajnik Zveze Sintov Slovenije Rinaldo DiRicchardi – Muzga, velenjska tožilka Aleksandra Štiblar, poznana predvsem po primeru koroške deklice, ter informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Sledenja je za STA povedala, da so jo predlagali Društvo Beli obroč, Klub Janinih Slovenk ter projekt Neodvisen-SI, sama pa je h kandidaturi dala soglasje.

Predsednik je poziv za zbiranje predlogov za novega varuha objavil 27. avgusta ter določil 45-dnevni rok, ki se izteče z današnjim dnem.

Predsednik lahko za varuha oz. varuhinjo predlaga tudi več kandidatov, odloči pa se lahko tudi za nekoga, ki se ni prijavil na razpis. V DZ je nato za izvolitev varuha potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev. Tudi zato je običajno, da se predsednik republike pred odločitvijo o kandidatu posvetuje s poslanskimi skupinami.

V SDS so sicer izrazili pričakovanje, da predsednik pred novembrskimi predsedniškimi volitvami – ravno te dni se tudi uradno začenja predvolilna kampanja – ne bo predlagal v imenovanje nobenega kandidata. Kako bo ravnal Türk, zaenkrat še ni jasno, saj so v njegovem kabinetu pojasnili le, da bo spoštoval roke, ki jih določa zakon. A ta izrecno ne navaja, kdaj se izteče rok, v katerem mora predsednik svoj predlog poslati DZ.

Institucija varuha človekovih pravic je bila v slovenski ustavni sistem vpeljana z novo ustavo decembra 1991. Dve leti kasneje je DZ sprejel še zakon o varuhu človekovih pravic. Prvi varuh Ivan Bizjak je uradno začel delati z januarjem 1995, po izteku šestletnega mandata ga je nasledil Matjaž Hanžek, za njim pa je varuhinja postala Čebašek-Travnikova.(sta)

Znano je, da med kandidati ni sedanje varuhinje Zdenke Čebašek-Travnik. (foto: Vasja Šabeder)

Število komentarjev: 1
  1. MEFISTO pravi

    Doslej smo imeli izredno smolo z vsemi tako imenovanimi varuhi človekovih pravic in vse kaže, da poslej ne bo nič drugače.

    Edina korist od tako imenovanega varuha človekovih pravic bi bil finačni prihranek, če bi njegov urad enostavno zaprli, varuhe pa pognali na zavod za zaposlovanje, da bi na lastni koži občutili, kako “uspešno” so varovali tako imenovane človekove pravice.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen