Berlin zavrača vsako obliko skupnega zadolževanja območja evra
Nemčija zavrača vsako obliko skupnega zadolževanja v območju evra, je danes v Luksemburgu poudaril nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Link. Tako so se v Berlinu odzvali na pozive, naj voditelji članic unije preučijo nekatere možnosti združevanja dolga članic z evrom.
Ti pozivi so del vmesnega poročila o poglabljanju evropske integracije, ki ga je minuli teden objavil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Poročilo bo podlaga za razpravo voditeljev članic unije na zasedanju v četrtek in petek v Bruslju.
Van Rompuy v poročilu predlaga, naj bo ključni vidik evrskega proračuna, o katerem se sicer sedaj razpravlja kot o nekakšni skupni “fiskalni zmogljivosti”, “sposobnost izposojanja” oziroma zadolževanja, a ne omenja izrecno spornih evrskih obveznic, ki jim nasprotujejo v Berlinu.
Poziva pa k preučitvi možnosti omejenega in pogojevanega združevanja kratkoročnih državnih dolžniških papirjev, na primer zakladnih menic.
Poleg tega Van Rompuy v poročilu omenja predloge, naj se problem državnega dolga rešuje tako, da se ta začasno in pod določenimi pogoji postopoma prenese v sklad za odkup najstarejšega in najbolj tveganega dolga, ki se je nakopičil v večini članic pred in med krizo.
“Lahko jih imenujete, kakor želite – evrske zakladne menice, sklad za odkup dolga ali, kot prej, evrske obveznice – takšno skupno izdajanje obveznic za našo vlado ni mogoče … To smo evropskim partnerjem vselej zelo jasno govorili,” je opozoril Link.
Ob tem je znova poudaril, da proračun območja evra ne pride v poštev. “Za našo vlado drugi proračun EU, vzporedno z obstoječim proračunom EU, ni na dnevnem redu,” je dejal. “Na dnevnem redu je poglabljanje območja evra … Želimo več zavezujočih pravil in podporo tistim, ki izvajajo reforme,” je dodal.
Tako ni presenečenje, da se Nemčija zavzema za to, naj vsaka članica območja evra z evropskimi oblastmi sklene pogodbo, v kateri naj se zaveže k izvedbi reform, namenjenih spodbujanju rasti in zaposlovanja. V zameno za te pogodbe naj bi članice dobile “omejene, začasne in prožne finančne spodbude”.
Snovalci evropske politike so sicer besedo “evrski proračun” že črtali iz besednjaka, a ideja ostaja – govori se o “fiskalni zmogljivosti”, ki bi pomagala lajšati prilagajanje šokom, s katerimi se soočajo posamezne države pri kriznem ukrepanju, in nudila podporo pri izvajanju reform.
Link je tudi ponovil, da Nemčija ni naklonjena hitenju z enotnim evropskim nadzorom nad bankami. Evropska komisija je predlagala, naj ta začne delovati s 1. januarjem 2013, a v Berlinu ocenjujejo, da ne bi smeli govoriti o konkretnih datumih, saj to vodi le v razočaranje.
Poleg tega je opozoril, da se je treba na vrhu ta konec tedna izogniti dajanju vtisa razhajanj. “Tisti, ki predlaga določene stvari … ki za nekatere niso sprejemljive, bo dosegel le to, da bo še en vrh pustil vtis razhajanj,” je sklenil. (sta)
(fotografija je simbolična)