Vlada naj bi socialnim partnerjem v pogajalski skupini za reformo trga dela predlagala, da bi v konceptu enotne pogodbe o zaposlitvi ostalo samo drugo zaposlitveno obdobje. Razlogi za odpuščanje naj bi ostali taki, kot so po veljavni zakonodaji, postopke odpuščanja pa naj bi se omehčalo, je bilo mogoče neuradno slišati pred današnjimi pogajanji.
Potem ko je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak delojemalski in delodajalski strani v torek zaradi nezadovoljstva s konceptom enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas predstavil novo rešitev, po kateri obdobja zaposlitve ne bi bila več tri, temveč eno, socialni partnerji predloga v pisni obliki še niso dobili.
Zapisana rešitev naj bi bila na njihovi mizi danes, vse strani pa zato od današnjega dne pričakujejo, da se bo razprava vrtela prav okoli nje.
Po neuradnih informacijah naj bi sicer minister iz doslej predlaganega koncepta izločil prvo in tretje obdobje, tako da bi ostalo samo drugo. Gre za prilagoditveno obdobje, ki v prvotnem predlogu reforme ohranja razloge za redno ali izredno odpuščanje, kot jih poznamo sedaj, torej poslovni in krivdni razlog ter razlog nesposobnosti in nastale invalidnosti.
Poleg tega se v tem obdobju v predlagani reformi poenostavlja nekatere postopke odpuščanja, denimo pri krivdni odpovedi delavca delodajalcu ne bi bilo več treba opozarjati na ponavljanje kršitve, pri odpovedi iz poslovnih razlogov pa delodajalcu ne bi bilo več treba preveriti, ali lahko delavca zaposli na drugo delovno mesto. Poenostavljena naj bi bila tudi obrazložitev odpovedi.
Danes naj bi razprava tekla prav o postopkih odpovedi delovnega razmerja.
V sindikatih so pred današnjim srečanjem ocenili, da ima tudi tak predlog cel kup nepredvidljivosti in da ga ne gre posvojiti neposredno, kot predlaga vlada, temveč da bi bilo treba “institute”, ki jih pozna danes veljavni zakon o delovnih razmerjih, drugo obdobje v predlagani reformi pa ne več, “popraviti”.
Vlada naj bi sicer predlagala progresiven način: dlje, kot bi bil nekdo zaposlen pri delodajalcu, daljši bi bil čas odpovednega roka in višja bi bila odpravnina.
V delodajalskih krogih so medtem pred današnjimi pogajanji poudarili, da je z njihove strani sprejemljiv zgolj predlog pogodbe, ki jim bo omogočal večje zaposlovanje. Pogodba mora biti taka, da se lahko delavec z delojemalcem, če ga ne potrebuje več, dogovori za prekinitev delovnega razmerja, so pojasnili. Zatrdili so, da njihov cilj ni odpuščanje in da je za prekinitev pogodbe o zaposlitvi vedno razlog, večinoma ekonomski.
Tako sindikati kot delodajalci odločitev ministrstva za delo, da ne bo vztrajalo pri prvotnem konceptu enotne pogodbe in da gre v smer novih predlogov, pozdravljajo. To pa še ne pomeni, da je predlagana rešitev brez napak. Okoli nje bo potrebna nova razprava, do konca pogajanj pa je še dolgo, so dali vedeti.
Nezadovoljstvo z doslej predvidenim konceptom enotne pogodbe sta že ob začetku pogajanj o reformi trga dela izkazali tako delojemalska kot delodajalska stran. Delodajalci so predlogu očitali premalo prožnosti pri zaposlovanju in odpuščanju, sindikati pa premalo varnosti. V sprva predlaganem petmesečnem poskusnem obdobju bi bilo namreč odpuščanje mogoče brez navajanja razloga.(sta)
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. (foto: arhiv Demokracije)
