V ponedeljek predviden pristanek roverja Curiosity na Marsu
Na Marsu bo v ponedeljek predvidoma pristal doslej največji raziskovalni laboratorij na kolesih, rover Curiosity (Radovednost). Curiosity je na pot po vesolju novembra lani poslala raketa Atlas, vesoljska agencija Nasa pa je zanj izumila povsem nov način pristanka.
Curiosity je velik kot majhen avtomobil in tehta 2,4 tone, Nasa je za priprave na misijo porabila deset let in 2,5 milijarde dolarjev. Rover bo pristal v najglobljem kraterju Marsa Gale, kjer bo iskal morebitno prisotnost sestavin potrebnih za življenje.
Opremljen je z orodji za jemanje in analizo vzorcev, poganja pa ga električni generator na plutonij, ki mu zagotavlja življenjsko dobo 14 let. Nasa sicer predvideva, da bo misija trajala eno marsovsko leto, kar je 22 mesecev na zemlji.
Najtežji del misije bo zagotovo pristanek, predviden za ponedeljek ob 7.31 po srednjeevropskem času. Za zadnja dva majhna roverja Spirit in Opportunity je Nasa leta 2004 uporabila pristanek z zračnimi blazinami, ko sta se oba roverja malce odbijala po površini planeta. Radovednež je za kaj takšnega pretežak in pristajanje, ki bo potekalo v več fazah.
Laboratorij je opremljen s toplotno zaščito in padanje na Mars bodo upočasnila padala in rakete, predvsem pa poseben lebdeči žerjav, ki potuje skupaj z roverjem. Ta bo s pomočjo raket lebdel nad površino in Curiosity spustil na tla po vrvi. Nato se bo odstranil in postal nov kup starega železa z Zemlje.
“Oče” projekta, inženir Adam Stelzner zagotavlja, da projekt morda deluje kot norost, vendar pa je najboljši način za pristanek in je prepričan, da bo uspel. Nasa sicer previdneje pravi, da obstaja 90 odstotkov možnosti za uspeh.
Za popravke v živo ne bo priložnosti, saj informacije z Marsa zaradi velike razdalje prihajajo z malce več kot 13-minutno zamudo. V primeru uspešnega pristanka, se bo Curiosity počasi odpravil na delo.
Vendar se zaradi močnega generatorja na plutonij ne mudi. Nasa ob tem zagotavlja, da površine Marsa ne bodo dodatno onesnaževali z radioaktivnim materialom, ker naj bi bila možnost sevanja v primeru nesreče le 1 proti 420.
Če bo kaj našel ali ne, za znanstvenike ne bo dokončen dokaz za možnost obstoja življenja na Marsu v preteklosti, ali morda v prihodnosti. Še vedno bo preiskan le minimalni delček površine planeta.
Vendar pa bo misija Curiosity vplivala na prihodnje načrte. Nasa zaradi varčevanja za zdaj v proračunu nima novih misij na Mars in je morala črtati predvideni misiji za leto 2006 in 2008.
Laboratorij je sicer dobro opremljen. Ima deset orodij za zbiranje in analizo vzorcev, ostro kamero, mehanično roko s svedrom, laser za razbijanje kamenja do sedem metrov daleč ter kemični laboratorij.
Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov po 154 kilometrov širokem kraterju Gale, kjer znanstveniki domnevajo, da bi lahko voda v preteklosti Marsa nalagala plasti materiala.
Marsova krožnica okrog sonca je zaradi pomanjkanja velike lune precej bolj divja od Zemljine, zato se je skozi tisočletja planet premikal bližje in dlje od sonca, kar je povzročilo ogromne podnebne spremembe. Curiosity bo skušal odkriti, ali so kdaj v preteklosti tam obstajali pogoji za mikrobiološko življenje. (sta)
