Po sprejetju varčevalnih ukrepov znova čas za pogajanja o socialnem sporazumu

Potem ko je vlada z večjim delom sindikatov sprejela dogovor glede ublažitve varčevalnih ukrepov, se bodo lahko socialni partnerji vrnili k razpravi o novem socialnem sporazumu. Predsedujoči ESS Jože Smole poziva, da se v sprejem dokumenta zdaj usmeri ves čas in napor. Kljub zamujenim rokom verjame, da jim ga bo uspelo podpisati do 20. junija.

Vlada je z večino stavkajočimi sindikati javnega sektorja in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ta teden dosegla dogovor glede ublažitve nekaterih varčevalnih ukrepov, s čimer se je najverjetneje izognila referendumu. Varčevalnim ukrepom oz. zakonu za uravnoteženje javnih financ je nato v petek zeleno luč prižgal tudi DZ.

V tej luči je mogoče v kratkem pričakovati nadaljevanje socialnega dialoga o novem socialnem sporazumu, ki je bil v času pogajanj sindikatov in vlade o rezu v javno porabo postavljen nekoliko v ozadje, tako da se se po končani prvi fazi, to je podpisu izhodišč, druga faza postopka sprejemanja dokumenta, vezana na razpravo o njegovi vsebini, še ni prav začela.

Predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) Smole je za STA izrazil pričakovanje, da bodo socialni partnerji zdaj v sklenitev novega socialnega sporazuma vložili “ves čas in napor”, saj da mora biti dokument podpisan pred sprejemom “kakršnih koli reform”.

Kot je pojasnil, bo kot predsedujoči ESS naslednje srečanje predstavnikov vlade, delodajalcev in delojemalcev sklical takoj, ko bo prišlo do uskladitve z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom oz. tistim, ki ga bo minister določil za koordiniranje usklajevanj za nov socialni sporazum. Smole upa, da bo seja ESS že prihodnji teden.

Na tem srečanju bo sicer po njegovih pričakovanjih govora predvsem o postopku in načinu usklajevanj vsebine socialnega sporazuma. Na vprašanje, katere teme bodo najprej pristale na njihovih mizah, še ni znal odgovoriti.

Ob dejstvu, da je dokument izhodišč za nov socialni sporazum predvidel, da mora intenziven in neprekinjen socialni dialog njegovih podpisnikov o vsebini sporazuma steči najpozneje 30. dan po njegovem podpisu, torej 3. maja, kar pomeni, da socialni partnerji zamujajo s postopkom, je Smole poudaril, da to, kaj se bodo dogovorili, ni odvisno od tega, ali se pogovori začnejo 3. ali denimo 23. maja.

Ob tem je izpostavil pomen interesa socialnih partnerjev, da pride do sporazuma. Za zadnji sklenjeni sporazum so se socialni partnerji dobili več kot 80-krat, a je bil obseg sporazuma kljub temu zelo omejeno uporaben, ob primernem interesu pa lahko pride do učinkovitega kratkega sporazuma, je menil. Dodal je, da v primeru prave želje ni zato še nič izgubljenega.

“To, kar me ta trenutek malo moti, je, da smo se vsi socialni partnerji uskladili o izhodiščih. Izhodišča so podpisali vsi na delodajalski strani in vlada, nekateri sindikati pa tega še vedno niso naredili. Upam, da so se s sprejetjem interventnega zakona oz. z dogovorom sindikatov in vlade sprostile vse ovire, ki so sindikalni strani preprečevale podpis izhodišč,” je poudaril Smole.

To, da se nekateri sindikati z izhodišči strinjajo, a jih še vedno niso podpisali, po njegovih besedah “ni dobra popotnica za začetek pogajanj o vsebini”.

V začetku aprila so namreč izhodišča za socialni sporazum podpisale le tri sindikalne centrale od devetih – Slovenska zveza sindikatov Alternativa, Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije.

Kot je za STA povedala sekretarka ESS Natalija Berlec, sta 20. aprila in 11. maja izhodišča podpisala še predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi in predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Drago Lombar. Dodala je, da je podpis za prihodnji teden napovedal tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl.

Da bodo izhodišča predvidoma podpisali v prihajajočem tednu, je za STA napovedal tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je medtem dejal, da bodo k podpisu pristopili, če se bo vlada držala dogovora glede ublažitve varčevalnih ukrepov, vezanih na socialne zadeve in družinsko politiko, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa, če bo izpolnila obljube glede omilitve ukrepov, ki se tičejo javnih uslužbencev.

Številne sindikalne centrale so tako zamudile rok za vložitev predlogov vsebin sporazuma, ki se je skladno z dokumentom izhodišč iztekel 17. aprila. Kljub temu po Smoletovih besedah tudi zanje ni še nič zamujenega. “Dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič,” je poudaril. Dodal je, da bo dopolnjevanje predlogov potekalo do končnega dogovora.

“Ne gre za to, da tisto, kar smo predlagali, velja, in da za tisto, česar nismo, ni več časa. Niti slučajno. Vse je odprto in treba je iskati rešitve, ne pa ovir, da do rešitev ne bo mogoče priti. To, da tisti, ki niso dali predlogov, tega ne bi več mogli storiti, bi bila velika ovira,” je poudaril.

Smole je sicer optimist in verjame, da bo socialnim partnerjem uspelo sporazum 2012-2016 sprejeti in podpisati do 20. junija. “Končni cilj je, da bomo sporazum podpisali. Še bolj pomembno pa je, da se ga bomo tudi držali,” je sklenil.(sta)

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. (foto: arhiv Demokracije)