Janša in Merklova v Berlinu: Stabilne javne finance in rast z roko v roki

Kot je povedala kanclerka, sta s slovenskim kolegom pretežni del današnjih pogovorov namenila situaciji v EU in v območju z evrom. Pri tem sta se v prvi vrsti strinjala, da se je treba “držati dogovorjenih programov in pravil, da bo lahko to območje delovalo”. Pa tudi, da so vzdržni proračuni nujen, ne pa tudi zadosten predpogoj za doseganje trajne rasti.

Tudi Janša je zatrdil, da so stališča Slovenije in Nemčije glede reševanja krize v Evropi “zelo podobna”. “Brez stabilnosti (javnih financ) ni mogoče načrtovati pozitivne prihodnosti. Zato je za nas dilema ali gospodarska rast ali varčevanje umetna,” je poudaril.

“Nobena skupnost ne more dolgo obstajati, če del te skupnosti računa, da bo nekdo drug plačeval njegove račune. Pravila morajo biti jasna in morajo veljati za vse,” je nadaljeval in dodal, da je Slovenija zato tudi med prvimi državami že aprila ratificirala fiskalni pakt.

Voditelja sta govorila tudi o reformnih prizadevanjih v obeh državah, pri čemer je kanclerka izrazila prepričanje, da so protikrizni ukrepi, ki jih Slovenija sedaj sprejema, “pravi in potrebni”. Slovenija je soočena z velikimi izzivi, a verjamem, da se nova vlada z njimi pogumno spopada in jih bo premagala, je poudarila.

Janša je zatrdil, da se vlada trudi izboljšati poslovno okolje v Sloveniji, da bo privlačnejše za tuje investicije, in je že sprejela nekaj korakov v tej smeri na področju davkov. Med drugim je znižala davek na dohodek pravnih oseb ter uvedla olajšave za investicije in davčne počitnice. Bistveno bodo znižani tudi stroški dela, trg dela pa bo reformiran v skladu z načelom varne prožnosti.

Obenem slovenski parlament ravno v teh dneh sprejema “verjetno najpomembnejšo odločitev v zadnjih letih”, s katero naj bi v relativno kratkem času izravnali oziroma stabilizirali javne finance ter dosegli ponovno gospodarsko rast in zagon.

“Zavedamo se, da lažje poti iz krize ni, vemo pa, da je veliko lažnih prerokov, ki to obljubljajo, vendar jim ne mislimo nasedati,” je ocenil premier.

Poleg tega so bile danes na dnevnem redu možnosti za poglobitev sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo – ta je sicer najpomembnejša trgovinska partnerica in tudi pomembna investitorka v Sloveniji – na področju infrastrukture, še posebej železniške.

O tem je sicer Janša že v torek zvečer govoril z vodstvom nemških železnic. Kot je pojasnil, so govorili o ustanovitvi logističnega holdinga med Slovenijo in Deutsche Bahn, o katerem je bilo govora že v času prejšnje Janševe vlade, nato pa so te aktivnosti zaradi menjave oblasti v Sloveniji zastale.

V torek so ugotovili, da “osnovni interes” v tej smeri na obeh straneh še obstaja, v prihodnosti pa bo treba ugotoviti, ali so se pogoji v zvezi s tem spremenili, in temu primerno prilagoditi ravnanje. O podrobnostih zaenkrat ni želel govoriti, a “testiranje projekta gre naprej”.

Kot je na skupni novinarski konferenci z Merklovo sicer še poudaril slovenski premier, ga posebej veseli, da do obiska v Nemčiji – njegovega prvega uradnega obiska v tujini po prevzemu funkcije – prihaja prav na 9. maj, dan Evrope, in pa v času, ko obhajamo 20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo.

Janša se je v nadaljevanju obiska sestal tudi tudi s predsednikom bundestaga Norbertom Lammertom, s katerim sta izpostavila, da je gospodarsko rast treba graditi na realnih osnovah ter da je treba spoštovati dogovore in pogodbe, sprejete na ravni EU, pri čemer morajo pravila veljati za vse enako, so zapisali v premierovem kabinetu.

Premier in predsednik bundestaga sta se tudi strinjala, da trdna proračunska politika lahko preprečuje stagnacijo in pospešuje gospodarsko rast. Lammert je med drugim poudaril, da so uravnotežene javne finance in uravnotežen proračun predpostavka za gospodarsko rast, kar dokazuje tudi razvoj Nemčije v zadnjih desetih letih. Sicer pa sta se Lammert in Janša strinjala, da so odnosi med državama odlični in da se sodelovanje med državama lahko poglobi na različnih področjih.

Janša je sicer z Merklovo govoril tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu, predvsem pristopnem procesu Hrvaške k EU, eno od vprašanj na njuni novinarski konferenci pa se je nanašalo na Makedonijo in njen spor glede imena z Grčijo.

V zvezi s tem je Janša med drugim ocenil, da se čas za dosego kompromisa izteka ter da dolgotrajni spor destabilizira Makedonijo, kar ni dobro. Zato “pričakujemo fleksibilnost obeh strani”.

Slovenija sicer z Nemčijo ustvari okoli petino zunanje trgovine. Leta 2010 je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v obe smeri, lani pa je med januarjem in julijem tako na strani izvoza kot uvoza dosegla dobri dve milijardi evrov. Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji.

Slovenija v Nemčijo največ (22 odstotkov) izvaža električne stroje in opremo ter njihove dele, aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter dele in pribor za te izdelke. Ta kategorija je na prvem mestu (13 odstotkov) tudi pri slovenskemu uvozu iz Nemčije. (sta)

Nemška kanclerka Angela Merkel in slovenski premier Janez Janša; stališča Slovenije in Nemčije glede reševanja krize v Evropi so zelo podobna.