Druga dva satelita v okviru projekta Galileo v orbito konec septembra
Slabo leto dni po izstrelitvi prvih dveh satelitov bodo 28. septembra iz vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani izstrelili druga dva satelita evropskega navigacijskega sistema Galileo, ki naj bi predstavljal konkurenco ameriškemu sistemu GPS, so ta teden sporočili iz Bruslja.
Prva dva satelita sistema Galileo sta iz vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani v vesolje poletela 21. oktobra, v orbito pa ju je ponesla sovjetska raketa sojuz.
V Evropski komisiji poudarjajo, da bo postavitev štirih satelitov v orbiti že dovoljevala preskus zahtevne infrastrukture tega evropskega sistema satelitske navigacije. To bo podjetjem omogočilo tudi začetek testiranja inovativnih proizvodov in storitev na podlagi delovanja Galilea.
Dogovor o datumu nove izstrelitve so ta teden dosegli Evropska komisija, upravljalec vesoljskih izstrelitev na izstrelišču Kourou Arianespace, družbe, ki sodelujejo v projektu Galileo, in Evropska vesoljska agencija, ki v imenu Evropske komisije izvaja program Galileo.
V Bruslju zagotavljajo, da vzpostavljanje Galilea poteka po predvidenem časovnem načrtu in znotraj zastavljenih finančnih okvirov, v prihodnjem letu pa naj bi se število izstrelitev povečalo.
Evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani je ob tem evropska podjetja, še posebej inovativna male in srednje velike družbe, pozval, naj začnejo s polno paro snovati inovativne rešitve za uporabo tehnoloških zmogljivosti Galilea in si tako zagotoviti ustrezen delež globalnega trga storitev na podlagi satelitske navigacije. Ta naj bi se do leta 2020 glede na danes podvojil na 250 milijard evrov.
Galileo, ki bo pod nadzorom civilnih oblasti EU, naj bi ob zaključku vzpostavljanja sistema konec leta 2015 obsegal 26 operativnih satelitov in tri rezervne, kar bo skupno šest več od danes najširše uporabljenega sistema GPS, ki ga nadzoruje ameriška vojska. V orbiti sta sicer že poskusna satelita Giove a in Giove B, ki strokovnjakom pomagata pri preskušanju delovanja in zanesljivosti sistema.
S sistemom Galileo želi EU konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, ki sta še v razvoju. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov.
Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši. Medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, bil pa bi na voljo tudi za vojaško uporabo.
Galileo bo ponujal pet vrst storitev, od brezplačne, javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, ki bo namenjena institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni ter močno zaščiteni.
Leta 2014 bo Galileo zagotavljal odprto storitev, namenjeno širši javnosti, regulirano storitev, namenjeno javnim ustanovam, ter storitev iskanja in reševanja.(sta)
(fotografija je simbolična)