Varčevalni ukrepi: Koalicija poudarja nujnost ukrepov, a še pušča prostor za pogajanja

Če Slovenija ne bo sprejela ostrih varčevalnih ukrepov, lahko izgubi suverenost in samostojnost pri fiskalni politiki, so na današnji skupni novinarski konferenci v DZ enotno poudarile koalicijske poslanske skupine. Zagotovile so, da ukrepi ne bodo prizadeli državljanov z najnižjimi prihodki, predloge ukrepov pa da bodo še usklajevali.

Finančni dolg Slovenije po besedah Romane Tomc (SDS) zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer pa dodatno zadolževanje Slovenije ne pride v poštev, saj “tega manevrskega prostora nimamo več”. Kot je pojasnila, bomo samo za obresti letos plačali toliko, da bi lahko vsem upokojencem lahko izplačali dve dodatni pokojnini letno in vsem študentom ter dijakom dve leti izplačevali štipendije.

Vlada je v četrtek v DZ poslala predlog zakona o uravnoteženju javnih financ, ki pa, tako zagotavlja Tomčeva, ni zadnje besedilo, saj bodo ukrepe še usklajevali in se pogajali. Pri tem pa si je koalicija enotna, da je treba zadolževanje omejiti in ukrepati tako na odhodkovni kot na prihodkovni ravni.

Tomčeva je poudarila, da so ukrepi selektivni in ne bodo prizadeli socialno najšibkejših. Cenzus, nad katerim bodo ukrepi “prijeli”, znaša 625 evrov neto na družinskega člana. Tako ima denimo štiričlanska družina z neto prihodki skoraj 2500 evrov možnosti, da jih vladni ukrepi sploh ne bodo prizadeli.

Glede pogajanj s sindikati javnega sektorja koalicija ostaja optimistična. Tomčeva napoveduje, da se bodo pogajali do zadnje minute, ob čemer pa upa, da si pogajalci ne bodo zaprli manevrskega prostora.

Po besedah vodje poslanske skupine Liste Virant Riharda Branislja v stranki trdno stojijo za predlaganimi vladnimi ukrepi, saj “vlada ravna državotvorno in pravično”. Meni, da pretirano zadolževanje državi jemlje tisto, kar je najdragocenejše – suverenost in samostojnost. “Ne pustimo, da nam bodo drugi upravljali državo in da bo fiskalna politika stvar, ki nam jo bo vodila evropska komisija,” poziva Braniselj.

Ocenjuje še, da bo Slovenija tudi po sprejetju predlaganih varčevalnih ukrepov ostala socialna država, “morda pa imamo sedaj priložnost, da bo država postala bolj poštena, tudi glede socialnih transferjev”.

Tudi vodja poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak opozarja, da je Slovenija v zelo težkem položaju in je zato nujno takojšnje ukrepanje. Da se bomo lahko sami “izkopali iz krize in da prihodnje leto ne bomo dobili prisilnega upravitelja iz Bruslja”, bomo morali po Hršakovih besedah vsi prispevati. Upokojenci pa bodo, tako Hršak, prav po zaslugi DeSUS pri varčevalnih ukrepih prispevali še najmanj od vseh. Ob tem poudarja, da pokojnine niso socialni transfer in zato ne bodo dopustili, da jih znižajo, temveč bodo letos le zamrznjene, popravki bodo le pri višini regresa in bodo vezane na višino pokojnine.

DeSUS si bo tako prizadeval, da prejemniki najnižjih pokojnin ne bodo prizadeti. V privilegirane pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, pa bi lahko varčevalni ukrepi posegli.

SLS se pri sprejemanju ukrepov zdi zelo pomembno, da slednji ne bodo usodno prizadeli socialno najšibkejših, je dejal vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Prepričan je, da se bo kljub vsemu ohranila socialna država. Ukrepi na prihodkovni strani so pomembni, a prvi korak mora biti v smeri konsolidacije javnih financ.

Prevc se sicer strinja, da krize niso povzročili ne delavci ne javni uslužbenci, “vendar je brez njihovega razumevanja žal ne moremo rešiti”. V SLS tako upajo, da bodo to razumeli tudi državljani.

Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli najšibkejših. Prepričan je, da gre pri ukrepih za pravično razdelitev bremen, saj da je realni sektor v preteklih treh letih že nosil težko breme – znižane plače, veliko ljudi je izgubilo delo – v javnem sektorju pa ni bilo znižanja plač, dodatno pa je bilo zaposlenih 8000 ljudi.

Glede napovedanega referenduma Tonin pravi, da se ga ne bojijo. Opozarja, da se ob uspehu referenduma eno leto ne bo smelo sprejemati tovrstnih ukrepov. Meni, da se sindikati ne zavedajo resnosti situacije in da si nalagajo preveliko odgovornost.

Na novinarsko vprašanje, kaj se je spremenilo od lani, ko so se kot sindikati strinjali z referendumi in nasprotovali predlaganim reformam, je Tonin odgovoril, da reforme niso imele takšnih in tako hitrih javnofinančnih učinkov kot ti predlagani ukrepi. Poleg tega, je dodal, so sedaj bolje seznanjeni s stanjem javnih financ.

V SDS ob novinarskem vprašanju glede pravic na področju družinske politike poudarjajo, da se kljub ukrepom še vedno zelo zavzemajo za družini prijazno politiko, ob čemer zagotavljajo, da so ukrepi interventni in bodo trajali le določen čas.(sta)

Finančni dolg Slovenije po besedah Romane Tomc zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer pa dodatno zadolževanje Slovenije ne pride v poštev, saj tega manevrskega prostora nimamo več. (foto: Vasja Šabeder)