Strici med nami

Piše: Dejan Kaloh

Zares nelagodno je živeti v demokratični državi, kjer so ostanki komunizma še tako zelo živi

Najprej vse priznanje notranjemu ministru Vinku Gorenaku! Na svojem zelo branem blogu je namreč neustrašno zapisal: »Strici iz ozadja se nahajajo na relaciji med WTC centrom za Bežigradom in Murglami, tu in tam pa popijejo kakšno kavo v slaščičarni nasproti Državnega zbora. Njihove metode delovanja so znane še iz časov rajnke Jugoslavije. Po njihovem in Jankovičevem fiasku, so izpred kamer stopili v delno ilegalo in delujejo od spodaj navzgor. To je preizkušena metoda njihovega delovanja, ki se je obnesla že velikokrat.“

Gorenak je s tem zelo lepo začrtal os WTC – Murgle, kjer sta na liniji pogosto Drago Isajlović, nekdanji pogodbeni sodelavec bivšega finančnega ministra Francija Križaniča ter neregistrirani lobist in najbolj znanislovenski upokojenec Milan Kučan, oba sicer močna in vplivna lika iz prejšnjega partijskega režima, ki imata prvega pomladnika in aktualnega premiera Janeza Janšo že od nekdaj v svojem želodcu. Kučanov „slaščičarski štab“ pa je tako znan kot „meeting point“ likov, ki se v zadnjem času (beri: po nastopu Janševe vlade) zelo bojijo za svoje privilegije, ki so si jih (samo)podelili v samostojni Sloveniji, njihove “zasluge” pa izvirajo še iz časov komunističnega udinjanja. Privilegije v obliki visokih pokojnin in drugih ugodnosti pa jim sedanja vlada lahko vzame, zato tudi vidna panika med njimi.

Zares ni prijetno živeti v demokratični državi, kjer so ostanki komunizma še tako zelo živi oziroma se celo na novo pospešeno spajajo. Le kako lahko drugače razumemo vnemo Zorana Jankovića, Kučanovega najnovejšega varovanca, po združevanju na levi strani politične mavrice, ter pozivi samega Kučana, da je delovanje njegovega Foruma 21 potrebno prilagoditi realnim razmeram, v katerih se je znašel, in sicer finančnim, političnim in drugim?

Res je, da ima nova oblast kopico dela z varčevalnimi ukrepi in da ravno v tem tednu tečejo nova naporna pogajanja s sindikati, a ob trudu za blagostanje slovenskega naroda pomladna opcija nikakor ne sme pozabiti na tiste, ki bi se za vsako ceno radi spet polastili oblasti. Na tiste strice iz ozadja, ki so sedaj dokončno locirani. Tudi njihove metode podtalnega delovanja so že dalj časa znane. Najprej diskreditacija, potem likvidacija!

Na tem mestu bi zato veljalo malo pogledati do Budimpešte, kjer si je vlada Viktorja Orbana med drugim zadala nalogo, da dokončno počisti z ostanki komunističnega režima. Orban si ne dela utvar; trdoživost preteklega režima se očitno lahko razgradi le sistemsko, z zakoni, ki bodo odvzeli nezaslužene privilegije. Zato je zategovanje pasu pri javnih izdatkih morda le za odtenek pomembnješe od zategovanja pasu „rdečim privligirancem“. Če se namreč ti spet vrnejo predčasno na oblast, Sloveniji grški scenarij ne uide, ti pa se bodo veselo mastili še naprej.