Noro: Pirc Musarjeva kar za 11.660 evrov oglobila tednik Demokracijo! Zaradi 2 e-mailov!?

Na skrajno sporno in politično pristransko delovanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki ščiti “levico”, s(m)o mediji že opozarjali, med njene »najljubše tarče« pa spada tednik Demokracija. Znano je, da se informacijska pooblaščenka (oz. njene pooblaščene osebe) vsakokrat, ko se v javnosti pojavi kaj v zvezi s stranko SDS ali tednikom Demokracija, ki po njenem mnenju pomeni kršenje varstva osebnih podatkov, zažene v iskanje pojasnil in grozi s kaznijo.

Prav to se je zgodilo v zadnjem primeru, ko je državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov (nekdanji novinarski kolega Pirc Musarjeve) Klemen Mišič podjetju Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, najprej poslal poziv za pisno pojasnilo o tem, zakaj sta bila 22. septembra 2011 v tedniku objavljena dva elektronska naslova posameznikov (!?), in sicer enega novinarja Mladine in enega sodelavca slovenskega sodišča (sodnika), po našem pojasnilu pa zadevo ustavil. A ker je Mišiča kasneje verjetno »zmotil« članek o politično pristranski pooblaščenki, je zadevo znova spravil v postopek in jo končal z odločbo o prekršku, novinarki Petri Janša, glavnemu in odgovornemu uredniku Metodu Berlecu ter podjetju Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, pa izrekel (vrtoglavo) globo v skupnem znesku 11.660 evrov!?!

Natančneje, Petra Janša je po mnenju IP nezakonito objavila omenjena e-naslova novinarja in sodnika, za kar naj ne bi imela podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posmeznikov (ter si “prislužila” 1.660 evrov kazni), odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec te objave ni preprečil (ter si “prislužil” 1.660 evrov kazni), Nova obzorja založništvo, d.o.o., pa odgovarja za prekršek kot odgovorna pravna oseba (IP je podjetje oglobila za 8.340 evrov).

Sedaj pa pozor: gre za dva e-naslova, ki zelo težko spadata v domeno zasebnosti. E-naslov Mladininega novinarja je tako ali tako javno objavljen na svetovnem spletu, drugi e-naslov pa je službeni elektronski naslov javnega funkcionarja. Ko je ekipa Demokracije to IP utemeljila, je sledila iz urada Pirc Musarjeve nova akcija. Petra Janša je bila po novem osumljena, da je sploh obvestila javnost o korespondenci med Mladininim novinarjem in sodnikom, za takšno objavo pa naj ne bi imela podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznikov. Potem je sledila “nora” skupna globa v višini 11.660 evrov. Samo za primerjavo: sodišče je Zidarju, Tovšakovi in Črnigoju nedavno poleg zaporne kazni prisodilo tudi denarno kazen, in sicer bosta morala Zidar in Črnigoj plačati 11.000 evrov stranske denarne kazni, Tovšakova pa 10.000 evrov denarne kazni.

Informacijski pooblaščenec – zelo drag državni organ

Informacijski pooblaščenec deluje od leta 2006 z združitvijo inšpektorata za varstvo osebnih podatkov in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Po podatkih, ki so bili posredovani medijem, je bilo v uradu konec leta 2006 zaposlenih 25 oseb, konec lanskega leta pa 30 in še trije za določen čas zaradi nadomeščanja. Število zaposlenih se je od leta 2006 povečalo zaradi bistvenega povečanja obsega pristojnosti informacijskega pooblaščenca, razlagajo na uradu. In koliko stane davkoplačevalce omenjeni urad? Leta 2006 je proračun Informacijskega pooblaščenca brez upoštevanja namenskih in evropskih sredstev znašal 1.007.966 evrov, se z leti povečeval, za letos pa je v proračunu predvidenih že 1.466.780 evrov. Lani so za plače porabili 1.139.495 evrov, za materialne stroške 302.103 evre in za avtorske pogodbe 11.335 evrov, so med drugim zapisali v uradu, kjer pravijo, da tudi varčujejo, in sicer tako, da od vsega začetka poslujejo gospodarno in varčno ter da vsako leto skušajo svojo porabo znižati na minimum, tudi s tem, kot pravijo, da računalniško opremo uporabljajo, dokler ne odpove, delajo v majhnih prostorih (skupaj 640 m²), s tremi administratorkami, pooblaščenka pa nima svoje tajnice niti voznika.

Na »gospodarnost in varčnost« urada Informacijskega pooblaščenca je opozorila naša novinarka Vida Kocjan, ko je razkrila, da je omenjeni urad po podatkih Supervizorja od leta 2006 za najemnino poslovnih prostorov, ki jih ima kar v celotnem 12. nadstropju zasebnega Hotela Lev sredi Ljubljane, plačal 729.932,75 evra, kar so potrdili tudi na uradu in dodatno pojasnili, da mesečni znesek najemnine znaša 10.448 evrov. Poleg tega je urad od leta 2006 potrošil 105.142,67 evra za opremo prostorov. In prav razkritje podatka, da so omenjeni »majhni prostori« v zasebnem Hotelu Lev, ki je v lasti družbe AC, ta pa v pomembni lasti Hermana Rigelnika, je zbodlo pristojne na uradu, saj so nam poslali popravek (objavljen je bil v prejšnji številki), v današnji Demokraciji pa si lahko preberete tudi odziv novinarke nanj.

Za Natašo Pirc Musar moteči mediji

Od poldrugega milijona za 33 zaposlenih se osredotočimo raje na delo urada Informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Nataša Pirc Musar. O številnih pristranskih ravnanjih državnega urada s(m)o mediji že pisali, ponovimo naj le nekatere v nebo vpijoče nedoslednosti, ki jih je mogoče opisati kot sporna in politično pristranska ravnanja. Najprej naj bralce spomnimo na akcijo Pirc Musarjeve zoper Demokracijo, potem ko smo leta 2006 v reviji objavili seznam nekaterih plač, ki so jih prejemali v časopisni hiši Delo. Prostore uredništva je nemudoma obiskal državni nadzornik Jože Bogataj in od urednika zahteval vir, ki nam je posredoval podatke. Na tem mestu želimo ponoviti, da novinarji in urednik tednika Demokracija ščitimo svoj vir skladno z zakonom in novinarskim etičnim kodeksom, zato izdaje vira niti Nataša Pirc Musar niti noben državni nadzornik iz ustanove, ki jo vodi, ne sme in more zahtevati. Navsezadnje svoj vir novinarji skrbno varujemo tudi pred sodišči, kar je zakonsko dopustno. Mimogrede, sodelavec Pirc Musarjeve Jože Bogataj je že leta 1996 obiskal prostore tednika Demokracija, ko smo v njem objavili seznam nekdanjih sodelavcev Službe državne varnosti (SDV), bolj znane kot Udbe, hkrati pa tudi način dela te službe v preteklosti. Bogataj nam je prepovedal nadaljnje objavljanje seznama sodelavcev SDV, kot razlog pa je navedel varstvo osebnih podatkov posameznikov. V Demokraciji smo bili Bogatajevo prepoved primorani upoštevati in nismo nadaljevali z objavljanjem seznama sodelavcev SDV.

Če informacijske pooblaščenke po eni strani ne moti, da nekateri njej ljubi mediji objavljajo posebej izbrane odlomke (med njimi elektronska sporočila!) iz obtožnih predlogov, preden so ti uradno vročeni naslovnikom, pa si lahko po drugi strani privošči škandal, kot si ga je tik pred parlamentarnimi volitvami, pri katerem po podatkih revije Reporter še vedno vztraja. Njen urad je namreč sprožil postopek zoper novinarje TV Slovenija, POP TV in Požareporta, ki so razkrivali prikrita lastništva ciprskih podjetij, za katerimi se skrivata Jure in Damijan Janković. Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Marijan Čonč je med drugim zahteval pojasnilo, na kakšen način in na kakšni pravni podlagi so novinarji pridobili dokumente o prometu na bančnem računu Jureta Jankovića, na kakšni pravni podlagi in s kakšnim namenom so objavili dokument s podatki na bančnem računu Jureta Jankovića ter na kakšnem način in na kakšni podlagi so pridobili dokumente o lastništvu ciprskih podjetij Jureta Jankovića. Čonča zanima še, ali so podatke dobili iz javnih virov in iz katerih, od novinarjev je zahteval celo, naj mu pošljejo fotokopije vseh navedenih dokumentov. Omenjeni poseg je že obsodilo Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), delovanje informacijske pooblaščenke pa je ocenilo kot močno sporno in politično pristransko ravnanje.

Znan je tudi postopek informacijske pooblaščenke proti Financam, ker sta odgovorni urednik Peter Frankl in novinar Jaka Elikan v šali na osebni račun Zorana Jankovića nakazala 30 evrov, ker je ta potožil, da ima 300 tisoč evrov negativnega stanja, in predlagal, da mu kaj nakažejo, da se bo izboljšal. Pirc Musarjevo zdaj zanima, kje sta urednik in novinar Financ dobila podatke o Jankovićevem osebnem računu.

Spomnimo tudi še na večmesečni boj Nataše Pirc Musar proti Politikis.si zaradi objave famoznega obtožnega predloga v zadevi Patria, ki je še dandanes objavljen na našem spletnem mestu. Spletni portal, ki ga pravkar berete je naposled le s pravno argumentacijo dokazal, da je za objavo najbolj vročega obtožnega predloga v zgodovini slovenskega pravosodja imel podlago v zakonu. (demokracija/ured)

Dobesedno zaradi 2 e-mailov je Nataša Pirc Musar Demokraciji izrekla neverjetno globo v višini 11.660 evrov, kar je celo več kot morajo plačati “čisti lopatarji”.

Foto: arhiv Demokracije