Potem ko so se v javnosti pojavili očitki o spornih ravnanjih nekaterih poslancev, so se znova obudila razmišljanja o uvedbi etičnega kodeksa poslancev. Nekateri evropski parlamenti z njimi denimo predpisujejo spodobno vedenje poslancev in celo pravila oblačenja. Med sankcijami pa so opravičilo, opomin, denarna kazen in celo suspenz.
Kot je razvidno iz primerjalnega pregleda, ki so ga pripravili v raziskovalno-dokumentacijskem sektorju DZ, imajo nekatere evropske države za urejanje etičnih pravil posebne etične kodekse, drugje, tudi pri nas, pa so etična pravila zapisana v drugi zakonodaji. Vsebina kodeksov je odvisna tudi od politične kulture in demokratične tradicije.
Etične kodekse tako poznajo parlamenti Nemčije, Irske, Latvije, Malte, Poljske, Francije in Velike Britanije. Kodekse praviloma sprejmejo poslanci sami, določajo pa nedopustne načine obnašanja poslancev in ukrepanje v primeru kršitev. Kazni so različne – od blažjih, kot je opomin, pa do suspenza in celo denarne kazni.
Vsebine kodeksov se po državah razlikujejo. V Nemčiji denimo kodeks vsebuje zlasti načela v zvezi s finančnimi interesi poslancev in članstvom v upravnih in nadzornih odborih gospodarskih družb. Medtem pa denimo v Latviji zahteva dostojno oblačenje, poslanec pa se v skladu s kodeksom ne sme pojavljati vinjen na javnih mestih.
Dolgo tradicijo ima etični kodeks v Veliki Britaniji, med načeli obnašanja poslancev pa zahteva nesebičnost, integriteto, nepristranskost, odgovornost in poštenost. V Franciji nad izvajanjem kodeksa bdi celo poseben neodvisen organ – “varuh kodeksa”.
Sicer pa poleg etičnih kodeksov etične standarde ravnanja poslancev ureja tudi druga zakonodaja, poslovniki parlamentov, ponekod pa celo ustava. Tako je denimo na Finskem, kjer ustava določa, da se mora poslanec vesti dostojno in ne sme biti napadalen do drugih, sicer ga lahko za največ dva tedna suspendirajo.
Tudi v Franciji je poslanec lahko izključen s seje, stroge sankcije pa so predvidene za primere, če poslanec poskuša ovirati razpravo ali pravico do glasovanja drugim poslancem. Tak poslanec je lahko začasno izključen in izgubi polovico plače za šest mesecev. Tako izključenega poslanca v francoskem parlamentu dobesedno “pospremijo do vrat”.
Izključitev s seje je kot sankcija za neustrezno obnašanje predvidena tudi v poslovniku nemškega parlamenta. Če poslanec resno krši red in disciplino v parlamentarni dvorani, ga lahko izključijo za največ 30 sejnih dni.
Na Češkem se lahko izvede disciplinski postopek zaradi žaljivih ravnanj poslancev. Postopek lahko sproži “užaljena”, prizadeta oseba, mandatno-imunitetni odbor pa lahko kot sankcijo odredi opravičilo prizadeti osebi ali pa plačilo globe. Na Danskem pa se kot neprimerno denimo šteje izražanje odobravanja ali nasprotovanja v razpravi.
Etični kodeks sicer od letošnjega januarja velja tudi v Evropskem parlamentu, določa pa, da morajo poslanci objaviti vse plačane dejavnosti, ki jih opravljajo zunaj parlamenta. Izrecno tudi prepoveduje prejemanje plačil v zameno za vplivanje na parlamentarno odločanje.
V Sloveniji etični kodeks DZ kljub številnim pobudam v preteklosti še ni bil sprejet, zanj pa se zavzema tudi sedanji predsednik DZ Gregor Virant. So pa z vidika etike pomembni parlamentarni poslovnik in druga zakonodaja. V poslovniku je denimo urejeno vzdrževanje reda na seji, določa pa, da nihče ne sme govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede, govoriti pa se sme le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Za kršitve so predvideni ukrepi, kot so opomin, odvzem besede ali odstranitev s seje.
Z vidika etike so za poslance pomembni še zakon o poslancih, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter kazenski zakonik, ki med drugim prepoveduje tudi razžalitve, obrekovanje in žaljive obdolžitve.(sta)
