V DZ o drugem “grškem” programu, ki ga sestavlja 130 milijard evrov javne pomoči in delni odpis dolga

Vlada je zakon v DZ po nujnem postopku vložila zato, ker gre za del obsežnega novega paketa pomoči Grčiji. Za tega se je območje evra odločilo iz razloga, ker se maja predlani sprejeti prvi program pomoči ni izkazal kot uspešen, je poudaril Šušteršič.

Cilj drugega programa, ki ga sestavljata še 130 milijard evrov javne pomoči in delni odpis dolga s strani zasebnih upnikov, je, da se grško dolžniško breme do leta 2020 zmanjša na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Predvsem pa je po Šušteršičevih besedah reševanje Grčije pomembno tudi za Slovenijo, saj zmanjšuje nevarnost verižnih reakcij in nestabilnosti v območju evra. Slovenija je po njegovi oceni četrta ali peta na vrsti, da se ji pogoji zadolževanja zaradi vnovične zaostritve razmer v območju evra poslabšajo.

Zakonu, o katerem bodo poslanci glasovali popoldne, so podporo napovedali prav v vseh poslanskih skupinah, vendar pa so predstavitev mnenj v obeh opozicijskih poslanskih skupinah izkoristili za očitke sedanji koaliciji.

Alenka Bratušek iz vrst Pozitivne Slovenije je tako poudarila, da je kar pet ministrov trenutne vlade in sam predsednik vlade Janez Janša glasovalo proti sprejemu osnovnega zakona.

Spomnila je tudi na takratne razprave poslancev sedaj največje vladne stranke SDS, ki so poudarjali, da gre za neprimeren in nepravičen način reševanja Grčije in da se od slovenskih javnih uslužbencev zahteva zategovanje pasov, pomaga pa se grškim javnim uslužbencev, ki imajo višji standard in boljše plače.

“Danes boste dobili odgovor, kako se vede in glasuje odgovorna opozicija. Kar je dobro za državo, mora biti dobro in sprejemljivo tudi za nas,” je poudarila Bratuškova.

Tudi Matevž Frangež (SD) je spomnil na besede takratnih poslancev opozicije, ki so v prejšnjem mandatu nasprotovali pomoči Grčiji in po njegovih besedah celo hujskali proti Grčiji in Grkom. “Očitno oblast res spremeni človeka,” je dejal.

Slovenija je bila doslej in bo tudi poslej odgovoren člen pri reševanju krize v območju evra. Nadaljevanje krize bi namreč še podaljšalo obdobje negotovosti, zaradi katere trpi tudi slovensko gospodarstvo, je zatrdil Frangež.

Andrej Šircelj (SDS) je podporo največje vladne stranke utemeljil z besedami, da se s tem dejansko omogoča boljša bonitetno oceno in s tem boljše pogoje za odplačevanja dolgov Grčije in drugih držav. To pa po njegovih besedah za celotno EU pomeni oživljanje rasti in večje zaupanje v evropsko gospodarstvo.

Spomnil je na uspeh odpisa dolga Grčiji s strani zasebnih upnikov. Simbioza med javnim in zasebnim sektorjem omogoča hitrejšo rast območja evra, je prepričan. To je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo, ki je v območju evra.

V grški zgodbi vidi tudi opozorilo za Slovenijo, da je bolje, da sama sprejme potrebne ukrepe in porabi le toliko, kolikor lahko sama ustvari, saj jo drugače lahko čaka grški scenarij.

Podobna opozorila so prišla tudi od Janeza Ribiča (SLS). V SLS sicer še vedno niso najbolj prepričani, da je bil način reševanja Grčije ravno najboljša možnost.

Tako Ribič kot Jožef Horvat (NSi) sta ob tem opozorila, da je Slovenija v zadnjih štirih letih izgubila vse prednosti nizko zadolžene države, ki jih je imela od osamosvojitve. (sta)

*slika je simbolična