Istospolnost in korist otroka
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Temeljni poudarek, da otrok spada k obema staršema, je že pred desetletjem in pol spodbudil skupino prizadetih očetov, da so organizirali gibanje in pozneje ustanovili društvo PODOS (pravica otrok do obeh staršev). Da, pravica otrok do obeh staršev! In državni organi so soglašali. Vsem je bilo razumljivo in logično, da gre za raznotere (heterogene) starše. Nihče ni niti pomislil, da bi bili starši lahko istospolni (homogeni). Živeti z mamo in očetom, je za otroka veljalo kot ugodnost in prednost. Če je kdorkoli od staršev manjkal, je bilo ugotovljeno in potrjeno, da za otroka to ni dobro. Iskali smo rešitve, kako otroku približati in omogočiti dostopnost obema staršema. To je bilo v času delovanja PODOS-a temeljno pravilo, ki ga je priznala in propagirala tudi država.
Danes je ta ista država svoje lastno pravilo obrnila na glavo. Načelo, ki ji je vrsto let služilo kot bistvena prvina, iznenada ni več aktualno in je postalo za nekatere politike nekoristno. Če smo takrat priznali, da matere ne more nihče nadomestiti razen mati (enako velja za očeta), ne moremo danes neutemeljeno in kar počez trditi, da otroku koristi skupnost dveh mater brez očeta ali dva očeta brez matere. Gre za politično-propagandno odločitev, gre za bolno iskanje poti iz krize vrednot in gre za prestiž ter pripravo volivcev na (po njihovem pričakovanju) predčasne volitve. Gre torej za taktično manevriranje in koristoljubje staršev na račun odrinjenih otrok.
A. B. iz Kočevja je nekje v svojem prispevku postavil nekaj pomembnih vprašanj. Naj jih nekaj ponovim: Je kdo otroka vprašal ali želi živeti v družini istospolnih staršev? Otroka z dvema materama bo prej ali slej zanimalo, s kakšno pravico so mu vzeli očeta? Otrok z dvema očetoma bo prav tako želel raziskati to čudno družinsko skupnost. Kmalu bo ugotovil, kar je želel vedeti: Oče me ni mogel roditi. Kje je moja mama?!
To so resna vprašanja. Zagovorniki družinskega zakonika so prvi, ki bi morali odgovoriti nanje. Kam so poniknili psihologi, psihiatri, socialni delavci in drugi strokovnjaki, ki so nam vrsto let predavali, da je potrebno najprej ugotoviti in udejaniti otrokovo korist. Njihov vratolomen in tvegan preobrat (salto mortale) ne morem razumeti. Zato jih prosim, če mi že pred referendumom naštejejo, razčlenijo in pojasnijo vse koristi otroka, ki mu lahko nudita dve mamici ali dva očeta!
Kot prvo lahko rečemo: Otrok ni igrača!
Če se dva buzija ali pa lezbe spomnita, da bi lahko otroka predvajala v družbi kot psička na vrvici, je to zelo velika zmota in taka družba ne spada v demokratično Evropo. Kaj takega se je lahko spomnila samo razvpita Katarina Kresal z njenimi kurjimi možgani in njej podobna svojat iz prejšne vlade.
Otrok potrebuje očeta in mater! KONEC DEBATE!
Kdor ne dojame, zakaj otrok potrebuje mamo in očeta, naj si prebere kaj iz zgodovine. In tu ne mislim “zgodovine NOB” ampak realne zgodovine, izpred recimo 20.000 let, ko je večino Evrope prekrival led in so naši predniki živeli lahko več ali manj le na območju sredozemlja. Življenski pogoji niso bili ravno zavidljivi in ženska z otrokom brez moške pomoči bi hitro umrla z otrokom vred.
Današnja paradigma v takoimenovanem zahodnem svetu je, da se lahko požvižgamo na naravo. Zelo narobe. Narava se lahko požvižga na nas.
Ive,
zelo se strinjam s tabo. Odločno artikuliran prispevek.
“Gre za politično-propagandno odločitev, gre za bolno iskanje poti iz krize vrednot in gre za prestiž”
Tako je.
Le:
“ter pripravo volivcev na (po njihovem pričakovanju) predčasne volitve”.
Predčasne volitve pa pri najboljši volji s tem nimajo zveze.