Donedavni član Beneške komisije Jaklič zavajajočega Ribičiča podučil o realni teži te institucije!

“Ne spomnim se primera, ko bi neka država rekla, da ne bo spoštovala odločitve Beneške komisije. Spomnim se primera, ko je bilo enkrat ločeno mnenje, ampak ne spomnim se primera, da bi se ena država upirala temu, kar tam rečejo strokovnjaki iz 58 držav. Tega pa ne razumem,” je pred dnevi za Demokracijo dejal dr. Ciril Ribičič.

Na te Ribičičeve navedbe pa se je za nekatere mediji odzval prejšnji član Beneške komisije ddr. Klemen Jaklič in zatrdil, da navedbe Ribičiča ne držijo. V številnih primerih mnenj Beneške komisije države namreč ne implementirajo v svoje pravo. Jakličev odziv objavljamo v celoti.

Jaklič: “To ne drži. Resnica je ta, da v številnih primerih mnenj komisije države ne implementirajo v svoje pravo. Ko smo na primer pisali mnenja za volilne zakone, se ne spomnim nobenega mnenja, ki bi ga države v celoti upoštevale. V vsakem ponovnem mnenju komisije smo poročevalci zraven na primer komentirali katera prejšnja mnenja niso bila upoštevana in v katerem delu, in tega je bilo precej. Drugačno razlaganje je lahko le nepoznavanje dejanske vloge komisije ali pa namerno zavajanje. Komisija je svetovalni organ, četudi vrhunski. Poleg tega, če bi z nekim mnenjem komisije ne upoštevali notranji ustavni pravni red države članice, si ne predstavljam kako bi tako odločitev komisije državni organi lahko upoštevali, ali bili celo dolžni upoštevati, ne da bi država prej spremenila ustavo, torej veljavni notranji pravni red. Tega niti Evropska unija od organov držav članic, ki so prisegli spoštovati svoj ustavni red, ne zahteva in ne more zahtevati, pa je Evropska unija nadnacionalna ustavna formacija, torej politična tvorba, ki je hierarhično višje od običajnih mednarodnih teles brez ustavnega statusa (Beneška komisija).

Tudi določba o “tekočih poslih” je določba slovenske ustave. Dokler slednjo imamo, vlada in vsi slovenski državni organi nimajo le pravice ampak predvsem dolžnost spoštovati določbe slovenske ustave k čemur so celo javno prisegli. Ne le, da se mi zadnja reakcija nove vlade torej ne zdi sporna, ampak druge možnosti niti ni imela na voljo ali pa bi od nje zahtevali neposredno kršitev dolžnosti spoštovati ustavni red kakor ga je (določbo o “tekočih poslih”) sama najbolje razumela. Kaj takega od organov neodvisne države niti od zunaj niti od znotraj nihče, ki ni uporabil notranjih sredstev zoper vladno uporabo dotične ustavne določbe, ne more zahtevati ne da bi s tem hkrati zahteval naj se država odreče statusu neodvisne države. Težko si predstavljam, da bi bil kdo pripravljen na tako neprimeren način aktivno delovati zoper svojo državo.”

Spomnimo: v torek smo na Politikis.si poročali, da je svoj sklep o ugotovitvi pravne neveljavnosti  imenovanja dr. Cirila Ribičiča za člana in dr. Dragice Wedam Lukič za nadomestno članico Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) za obdobje štirih let, je Vlada RS oprla na stališče, da to imenovanje vsekakor ni sodilo med nujne, neodložljive odločitve, da bi država funkcionirala kljub izglasovani nezaupnici oziroma prenehanju polnega mandata po volitvah. Hkrati pa smo tudi spomnili, kako je Ribičič v relativno kratkem zgodovinskem obdobju skočil iz ortodoksno komunistične organizacije do demokratične Beneške komisije. 

Ddr. Klemen Jaklič je zatrdil, da navedbe Ribičiča v zvezi z Beneško komisijo ne držijo.