Žiga Turk: Iz krize bomo prišli z inovacijami in znanjem!

Kriza, v kateri sta Slovenija in del evrskega območja, je posledica prenizke produktivnosti in prenizke dodane vrednosti v gospodarstvu. Rešitvi sta po mnenju Turka le dve: delali bomo za manj denarja ali pa bomo delali več oziroma bolj vredne stvari, je povedal zbranim na posvetu.

Prva rešitev, delo za manj denarja, predstavlja tekmovanje, ki ga ne moremo vzdržati, če želimo obdržati standard srednjeevropske države, je pojasnil. Druga rešitev pa zahteva več znanja in priložnosti, da se znanje in ustvarjalnost razcvetita v poslovne ideje, ki prinašajo delovna mesta. Čas krize je priložnost, da ustvarimo pogoje, ki bi nam omogočili, da se ponovno začnemo prebijati proti nadpovprečnosti EU in med najbolj ambiciozne majhne države sveta, je še dejal.

Po Turkovem mnenju je ministrstvo, ki ga vodi, odgovorno za ustvarjanje pogojev za pot navzgor. Univerze držijo ključe rešitve krize, je pojasnil in dodal, da je univerza eden izmed etičnih in moralnih temeljev družbe. H krizi je po njegovem mnenju prispevalo zmotno mišljenje, da lahko denar ustvarja nov denar. A je denar le merska enota za vrednosti izdelkov in storitev, poudarja Turk.

Od univerz in visokega šolstva minister pričakuje več kot le “postavljanje v vrsto za proračunski denar”. Od obeh pričakuje, da bosta povedala, kaj je prav in da bosta prispevala k temu, da bomo breme krize pravično nosili vsi, je še pojasnil.

Iz krize se bomo po Turkovem mnenju izkopali z inovacijami, novimi idejami in znanjem, ne z varčevanjem. Slednje bo kratkoročno omogočilo preživetje, je razložil in dodal, da bodo dolgoročno blagostanje prinesle inovacije. Svet je po njegovi oceni na velikih prelomnicah: iščemo nove vzorce organiziranja družbe, energetsko in komunikacijsko revolucijo, pred nami pa sta izziv staranja in obet revolucije v medicini.

Po Turkovem mnenju je zato nujno treba opredeliti razvojne prioritete, kar mora biti rezultat skupnega razmišljanja države, univerz in gospodarstva. Ta povezava je bila doslej prešibka, Turk pa v tem vidi tudi razloge za nekatere neučinkovitosti današnjega časa. Udeležencem posveta je zagotovil, da si bo prizadeval, da bo med državo, gospodarstvom in sfero znanja tekel dialog.

Od univerz in visokošolskih inštitucij minister pričakuje, da bodo nudile kakovostno znanje. Če je univerza na nek način servis, ki nudi storitve izobraževanja in raziskovanja, pa je ministrstvo servis za univerzo, ki mora zagotoviti čim boljše pogoje za delo, je prepričan Turk. Pri svojem delu bo dosledno zagovarjal avtonomijo univerze, je še zagotovil udeležencem posveta.

V nadaljevanju posveta sta uvodni predstavitvi o divezifikaciji evropskega visokošolskega prostora podala Thomas Estermann iz Evropskega združenja univerz ter Ulrich Teichler iz Mednarodnega centra za raziskovanje visokega šolstva. Udeleženci posveta so se nato v panelni razpravi pogovarjali o institucionalni in programski raznolikosti slovenskega visokega šolstva ter oblikovanju različnih profilov visokošolskih institucij. (sta)

Minister Žiga Turk meni, da se bomo iz krize izkopali z inovacijami, novimi idejami in znanjem, ne z varčevanjem.

Foto: arhiv Politikis.si