Radovan Žerjav: Prioritete koalicije so popolnoma jasne, na prvem mestu je stabilizacija javnih financ!

Kandidat za ministra Žerjav je v uvodnem delu nagovora poslancem poudaril, da je tudi sam 14 let delal v gospodarstvu. Izpostavil je resno situacijo, v kateri se je zaradi krize tako doma kot v mednarodnem okolju znašla Slovenija. Spomnil je na ugotovitve Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec januarja Sloveniji občutno znižal napoved gospodarske rasti.

“Prioritete koalicije so popolnoma jasne, na prvem mestu je stabilizacija javnih financ, na drugem pa zagon gospodarske aktivnosti,” je poudaril. Pri tem pa je izpostavil, da je za konkurenčnejše poslovno okolje nujno potrebna administrativna in finančna razbremenitev gospodarstva. “Gospodarstvo se dobesedno lomi pod težkim bremenom, ki s krizo postaja še težje. Tako ne gre več,” je poudaril Žerjav.

Predstavitev konkretnih ukrepov je razdelil na več delov. Pri finančni razbremenitvi je med drugim izpostavil spremembo dohodninske lestvice s kasnejšim prehodom v najvišji razred, že večkrat omenjeno socialno kapico, neomejeno 40-odstotno olajšavo na investicije, uvedbo pavšalnih davkov za mikro podjetja in samostojne podjetnike ter davčne počitnice za nova podjetja.

Pri administrativni razbremenitvi je poudaril nujnost “trmastega vztrajanja” pri antibirokratskem programu, ki se je izvajal že v prejšnji in predprejšnji vladi. Predvsem je izpostavil potrebo po spremembah na področju umeščanja objektov v prostor in spremembe pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. “Tudi če bi bila težnja zakonodajalca, da ovira gospodarstvo pri dobivanju dovoljenj, mu ne bi uspelo ustvariti zakonodaje, ki bi bilo tako zakomplicirana, kot je sedanja,” je menil Žerjav. Ti postopki morajo teči hitreje, biti pa morajo tudi cenejši, je poudaril.

Pri ukrepih za konkurenčnejše poslovno okolje pa se je kandidat za gospodarskega ministra zavzel za odpravljanje kreditnega krča. Pri tem je znova ponovil stališče, da naj država v Novi Ljubljanski banki obdrži lastništvo 25 odstotkov plus ene delnice, dokapitalizacije pa ne bo mogoče izpeljati iz proračuna. Sicer pa se je ob splošnem pomanjkanju domačega kapitala, ki smo ga “porabili za neumnosti” in za potešitev pohlepa, zavzel za močno podporo tujim investicijam, ki bodo državi pomagale do gospodarske rasti, novih delovnih mest in dvigu blaginje.

Predvsem na področju infrastrukture potrebujemo nek novi model financiranja, je menil Žerjav. “Ne predstavljam si, da bi železniški križ gradili na način, kot smo avtoceste,” je izpostavil. Sicer pa Žerjav napoveduje tudi večji nadzor nad aktivnostmi gospodarske diplomacije, ki bo morala dosegati “jasne in merljive cilje”. Gospodarskim atašejem kandidat za ministra napoveduje mesečno poročanje o konkretnih rezultatih. “Pri tem me ne bodo zanimale aktivnosti, napori, prizadevanja, sestanki in potovanja, ampak konkretni rezultati,” je poudaril. Te je mogoče meriti predvsem v obliki menjave med državama.

Sicer pa je Žerjav precej pozornosti namenil tudi spodbujanju kreativnosti in lastnih blagovnih znamk. Tu je napovedal tesno sodelovanje z ministrom, pristojnim za znanost. Nujna je povezava gospodarstva in znanosti, zato je Žerjav menil, da je zelo pomembno, da bo v tem mandatu prvič segment tehnologije sodil v gospodarski resor, “kamor tudi spada”. V nadaljevanju bo kandidat za ministra odgovarjal na vprašanja poslancev.(sta)

Članom odbora DZ za gospodarstvo se pravkar predstavlja kandidat ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. (foto: arhiv Demokracije)