Demokracija: Stanovnik lažnivo o uporu zoper Kadijevića, a sam je “debelo” soodgovoren za razorožitev TO RS!

Na proslavi t. i. dražgoške bitke prejšnjo nedeljo je predsednik Zveze društev za vrednote NOB Janez Stanovnik v govoru ostro napadel veleposlanika ZDA: “Ambasador, misleč, da predstavlja hegemona, si je vzel pravico, da sestavlja fantomsko koalicijo.” In označil tiste, ki so se pogovarjali z njim za hlapce. Pri tem je vehementno vpil, da se niso uprli samo fašizmu, nacizmu in stalinizmu, ampak tudi Veljku Kadijeviću. Seveda to ni res, saj je leta 1990 odhajajoča partijska oblast na čelu z Janezom Stanovnikom dovolila, da je JLA razorožila slovensko Teritorialno obrambo.

V okviru iste izjave za medije je Stanovnik izrazil prepričanje, da bo Gregor Virant v izbral koalicijo z razvpitim Zoranom Jankovićem, a se hvala Bogu to ni zgodilo.

Kaj je rohnel Stanovnik v Dražgošah

Še pred tem se je Stanovnik v svojem govoru dotaknil koalicijskih pogajanj in sestave vlade. “Jankoviću želimo, da bi z vsemi, ki v srcu dobro mislijo, uspel sestaviti koalicijo.” “Ambasador, misleč, da predstavlja hegemona, pa si je vzel pravico, da sestavlja fantomsko koalicijo,” je ostro nastopil do veleposlanika ZDA Josepha Mussomelija. Ta je prvake strank povabil na pogovore in pozval h široki koaliciji. Mussomeliju sestavljanje koalicije ni uspelo zaradi tistih, ki so pogovore zavrnili, je nadaljeval Stanovnik. Za druge predstavnike strank, ki so na sestanek odšli, pa bi po Stanovnikovem mnenju Ivan Cankar dejal: “Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.” Ostro je nastopil tudi do poziva k vladi narodne enotnosti. To bi bila vlada brez naroda in velika manipulacija, je zatrdil in dodal: “Nista nas zlomila ne Hitler ne Mussolini, ki sta želela zgraditi kolaborantsko koalicijsko oblast,” je komentiral. V nadaljevanju je zatrdil, da so se uprli tako Stalinu kot Veljku Kadijeviću, ki je bil jugoslovanski sekretar za ljudsko obrambo.

Teritorialna obramba RS je bila solidno oborožena

Na dan 31. 12. 1989 je Teritorialna obramba Republike Slovenije razpolagala z več kot 100.000 kosi dolgocevnega in skoraj 10.000 kosi kratkocevnega pehotnega orožja. Enote TO so imele v svoji sestavi skoraj 300 topov (večinoma protiletalskih) različnih kalibrov in preko 1.000 minometov. Razpolagale so z več kot tisoč kosi protioklepnih netrzajnih topov, ročnih raketometov in vodenih raket ter 97 protiletalskimi lanserji Strela 2M. V skladiščih TO je bilo preko 10 milijonov kosov različnega streliva, različnih min, eksplozivov in ročnih bomb. S tem orožjem bi lahko Slovenija za svojo obrambo vpoklicala preko 100.000 solidno oboroženih mož in žena. Orožje in strelivo slovenske TO je bilo hranjeno v 203 skladiščih TO po celotnem slovenskem ozemlju in deloma v objektih JLA, ki pa so bili večinoma zgrajeni z namenskim denarjem za potrebe slovenske TO.

Odhajajoči slovenski partijski vrh odgovoren za razorožitev

Nekaj dni po prisegi in prevzemu dolžnosti prvega svobodno izvoljenega predsedstva Republike Slovenije 10. maja 1990, je bil 15. maja 1990 izdan operativni ukaz o razorožitvi slovenske TO. Dokumenti objavljeni v knjigi Veleizdaja Slovenije – Razorožitev Teritorialne obrambe RS maja 1990, ki je izšla pri naši zložbi Nova Obzorja pričajo, da je bil predsednik predsedstva RS Milan Kučan o ukazu obveščen še istega dne, 16. maja dopoldne pa so ga prejemniki ukaza oziroma nekateri poveljniki TO in odgovorni funkcionarji v občinah neposredno obvestili tudi o tem, da se ukaz dejansko izvaja in da JLA razorožuje TO. Objavljeni dokumenti v tej knjigi pričajo tudi o pripravah na razorožitev, ki so potekale več mesecev prej. Govorijo  o odgovornosti zaradi neukrepanja takratnega predsednika predsedstva RS Janeza Stanovnika, predsednika skupščine Mirana Potrča, predsednika IS RS Dušana Šinigoja ter sekretarjev za notranje zadeve Tomaža Ertla in za ljudsko obrambo Janka Kušarja.

Namesto, da bi vse od konca prepovedi iznosa orožja iz skladišč TO v objektih JLA, ki je veljal od novembra do sredine decembra 1989, stara republiška oblast premestila vse orožje in strelivo TO zunaj dosega JLA, je informacijo o nameravani razorožitvi skrbno skrivala pred javnostjo in novo Demosovo oblastjo.

Informacije o razorožitvi so namenoma prikrivali

Ukaz se je začel izvrševati na dan prisege in dan pred prevzemom dolžnosti Demosove vlade 17. maja 1990, rok za izvršitev pa je bil 19. maj. Alarmantne informacije  o razoroževanju TO in upravnih enot za obrambo so v času volitev nove vlade prihajale od vsepovsod.

Novi predsednik skupščine France Bučar je takoj po prisegi nove vlade 16. maja popoldne sklical krizni sestanek. Predsednik predsedstva RS Milan Kučan je na njem dejal, da o razorožitvi nima nobenih informacij. V poročilu, ki ga je predsedstvo RS 14. junija 1990 poslalo skupščini RS, pa je zapisano, da je bil ta organ o razorožitvi obveščen 15. maja. V drugem poročili, ki ga je predsedstvo RS znova julija istega leta prav tako poslalo skupščini RS, pa je v nasprotju z ugotovljenimi dejstvi in prvotnim poročilom zapisano, da je bilo predsedstvo o razorožitvi obveščeno šele 17. maja 1990. Zaradi prekrivanja dejstev in namernih prepoznih reakcij odgovornih funkcionarjev je bila slovenska TO dobro leto pred agresijo JLA na Slovenijo skoraj popolnoma razorožena.

Demosova oblast in Janša vsaj nekaj orožja reši

Novi republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je že prvi dan po prevzemu dolžnosti Demosove vlade prepovedal razoroževanje upravnih organov za obrambo. Predsedstvo RS je podoben sklep za orožje TO sprejelo šele več kot 24 ur kasneje, 18. maja 1990 popoldne. Ta sklep so poslali podrejenim štabom TO po šifriranih zvezah JLA, tako da so ga podrejeni dobili šele pozno zvečer ali celo naslednji dan. Več območnih štabov TO je oddalo orožje, medtem ko so vpoklicali vojaške obveznike – šifrante za dešifriranje ukaza.

Večina orožja TO je bila do takrat že odpeljana v objekte pod nadzorom JLA. Nekaj pokrajinskih in občinskih štabov TO pa je orožje oddalo celo po prejemu prepovedi predsedstva RS.

Od več kot 100.000 kosov orožja, s katerim je slovenska TO razpolagala v začetku leta 1990, je po razorožitvi maja 1990 zaradi upora pogumnih posameznikov ostalo na razpolago približno 12.000 pušk, avtomatskih in lahkih strojnic, skoraj nič protiletalskega in protioklepnega orožja in zelo malo streliva. Približno 2.000 kosov orožja so do junija 1991 pogumni posamezniki pretihotapili iz skladišč JLA pod različnimi pretvezami. Sloveniji je do 25. junija z velikimi težavami in tveganjem uspelo kupiti 7.000 novih avtomatskih pušk in 2.000 lahkih ročnih protioklepnih minometov. Vojno je pričakala s petino ognjene moči v primerjavi s stanjem v začetku leta 1990 pred razorožitvijo.

Bi JA sploh napadla Slovenijo če ne bi bilo razorožitve TO?

Veliko vprašanje je, ali bi jugoslovanski premier Ante Marković, jugoslovanski republiški sekretar za obrambo Veljko Kadijević, Blagoje Adžić in drugi jugoslovanski generali tvegali napad JLA na Slovenijo 26. junija 1991, če ta maja 1990 ne bi bila razorožena. Tako, da je Stanovnikovo rjovenje v Dražgošah velika laž. Odhajajoči partijski vrh s Stanovnikom in Kučanom na čelu, ki je takrat postal hkrati tudi novi predsednik predsedstva RS se maja 1990 ni uprl razorožitvi slovenske TO, ampak je pri tem s svojo pasivnostjo in prikrivanjem informacij celo pomagal. Zvezni jugoslovanski armadi in oblasti (Markoviću, Kadijeviću in Adžiću) se je kasneje junija 1991 uprla slovenska Teritorialna obramba in milica pod vodstvom novega sekretarja za ljudsko obrambo in notranje zadeve Janeza Janšo in Igorja Bavčarja. Pod njunim vodstvom je Slovenija v desetdnevni voni za Slovenijo premagala “četrto najmočnejšo armado v Evropi” in slovenskemu narodu priborila samostojnost. Skratka, če ne bi bilo v času osamosvajanja na oblasti Demosova vlada in ne bi imeli Slovenci na dveh ključnih državotvornih ministrstvih Janše in Bavčarja, je vprašanje, ali bi se sploh osamosvojili.

Pučnik: Razorožitev TO je bila »veleizdaja Slovenije«

Razorožitev slovenske TO maja 1990 je bil »veleizdaja Slovenije« je pred dobrim desetletjem dejal pokojni dr. Jože Pučnik, ki je bil kot predsednik Demosa ključni idejni avtor slovenske osamosvojitve. Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik naj bo zato raje tiho, saj je s svojo pasivnostjo in prikrivanjem informacij, tako kot številni partijski veljaki s Kučanom na čelu, ki so zborovali v Dražgošah, soodgovoren za razorožitev slovenske TO in s tem Slovenije maja 1990. (MMC, Veleizdaja Slovenije, M. B.)

Janez Stanovnik je kot predsednik predsedstva RS leta 1990 bil med posvečenimi glede razoroževanja TO, a je takrat molčal in ni ukrepal. Dobri dve desetletji kasneje lažnivo rohni, da so se uprli Kadijeviću.

Foto: Matic Štojs/Demokracija