Nataša Pirc Musar odgovorila na odprto pismo: “Obsojam in zavračam vse vrste sovražnega govora.” A ne vedno!

“Spoštovani, najlepša hvala za vaše e pismo. Dovolite, da vam pojasnim, kdaj in v kakšnih primerih sem kot pooblaščenka odreagirala na sovražni govor. Vedno le takrat, ko sem v okviru svojega opravljanja funkcije izvedela za sum storitve kaznivega dejanja, torej s področja varstva osebnih podatkov. Takrat je po zakonu moja dolžnost, da o sumih storitve kaznivih dejanj obvestim pristojne organe. Prvič sem ovadbo (edina v državi) podala zoper tednik Mladina, ko je le ta primerjal g. Grimsa iz SDS z Goebbelsom, kar se mi je zdelo strahovito nestrpno in sovražno . V tem primeru sem namreč od neke državljanke prejela prijavo zaradi suma zlorabe osebnih podatkov Grimsovih otrok in ob tej prijavi naletela na sovražni govor. In včeraj sem odreagirala drugič, odkar sem pooblaščenka, ker je v pismu g. Majerja zapisano, da naj bi šlo v času predvolilne kampanje za zlorabo volilnih imenikov, kar je neposredno moja pristojnost. Ta del že preiskujem, in če je stranka g. Jankovića to počela, bom odreagirala jasno, glasno in učinkovito.

Obsojam in zavračam vse vrste sovražnega govora proti katerikoli skupini prebivalcev, pa naj bodo to kristjani, Romi, volilvci SDS, LDS… A splošno pristojnost za sovražni govor ima varuhinja človekovih pravic.

V upanju, da mojo pozicijo in držo lahko razumete, vas lepo pozdravljam.

S spoštovanjem, Nataša Pirc Musar”

Odprto pismo našega bralca, ki ga je poslal informacijski pooblaščenki in še nekaterim drugim medijem, pa se je glasilo takole:

“Odprto pismo Nataši Pirc Musar

Spoštovana ga. Musar

Pred kratkim je v javnost prišla novica, da radi nekoliko pozabite na
svoje uradne dolžnosti (to naj bi bilo varstvo osebnih podatkov, mar
ne?) in se igrate tožilko. Tako ste zaradi domnevnega “sovražnega
govora” ovadili nekoga, ki je omenil, da si neka družbena skupina včasih
nadene neko športno oblačilo, ki ga raje ne bom omenil, s čimer naj bi
to skupino razžalil.

Prav, sovražni govor je res treba preganjati. Ampak zakaj niste pri tem
dosledni??? Močno upam, da boste ovadili ali vsaj javno obsodili nekega
tretjerazrednega slikarja, ki je pred leti v svojem blogu zelo podrobno
opisal, kako brutalno bi bilo treba pretepsti znanega ekonomista in
kolumnista Mića Mrkaića. Ki je, glej no glej, še en državljan, ki izvira
iz ene bivših jugoslovanskih republik.

Ampak če želite biti res dosledni, morate ta trenutek ovaditi dvornega
pisca Gorana Vojnovića, založbo, ki je izdala njegovo delo Čefurji raus
in konec koncev Delovo komisijo, ki je temu zmazku podelila nagrado
Kresnik za najboljši roman. Če namreč preberete to knjigo, ki jo v prvi
osebi pripoveduje sin bosanskih Srbov, se izkaže, da je polna sovražnega
govora in skrajno žaljiva do priseljencev. Bralec hočeš, nočeš dobi
občutek, da so ti t.i. “čefurji” zabiti, ne znajo povedati enega stavka
brez vulgarnih besed, ne poznajo niti drugih predelov Ljubljane, se
neprestano opijajo in drogirajo, razbijajo mestne avtobuse, v šoli
masturbirajo, znajo brati izključno Sportske novosti in gledati Pink… in
ko osrednjemu liku nekje proti koncu uspe zažgati nek kup smeti, kar je
prikazano kot še en priljubljen “čefurski” hobi, v nekem orgazmičnem
stanju začne tudi psovati Slovence. Skratka, strinjati se morate, da je
Majerjev zapis proti temu vzoren primer tolerantnosti.

Gremo dalje k rap pevcu Klemnu Klemnu. Najpej njegova polna kletvic
pesem, kako je treba pourinirati ipd. t.i. “keš pi*ke”. Čudno, da se
niste zganili takrat, saj konec koncev zelo neposredno napade tudi vas.
Na istem albumu se pojavi še ena pesem z naslednjimi verzi: “sovražim
Maribor” (OK, pač ima pravico do osebnega mnenja), temu pa sledi, pazite
tole: “s sekiro v roki gremo, poklali bomo Štajerce!” Ali tako
neposredno pozivanje k nasilju proti slovenskim rojakom ni dovolj
sovražni govor, da bi ga bilo vredno ovaditi??????

In ko smo že pri Štajercih, tu sta še umetnika z umetniškima nazivoma
Slon in Sadež. Enkrat pred leti sta se v eni oddaji zelo nesramno
norčevala iz štajerskega narečja in t.i. “nepomebnika” ter iz samih
Mariborčanov. Kje ste bili takrat??? Če vam že dol visi za “čistokrvne”
Štajerce, pa ne smete pozabiti, da je Maribor v peteklosti bil zelo
industrializirano mesto, kamor so “uvozili” precej priseljencev iz
ostalih predelov nekdanje Jugoslavije.

Še bi lahko naštevali, ampak pometimo še pred vašim pragom. Gotovo
poznate številne šale o Muju in Hasu, ki prebivalce BIH prikazujejo kot
zaostale ljudi, se pravi, da bi jih po vaših merilih lahko mirno
označili kot sovražni govor. Torej, ga. Musar, ali ste pripravljeni pod
sodno prisego in s poligrafskim testiranjem izjaviti, koliko tem šalam
ste se tudi sami smejali in koliko ste jih osebno povedali dalje?

Ker gre za odprto pismo, pričakujem, da boste nanj odgovorili javno.
Konec koncev bi odgovori utegnili biti zanimivi za široko skupino
drugorazrednih državljanov (ki ne nosijo trenirk, pač pa se pri delu
oblecemo ali v halje in kombinezone različnih barv ali v uniformo ali v
poslovna oblačila ali vsaj v običajno obleko) in smo z davčnimi zasegi
neprostovoljno prisiljeni vzdrževati delovanje vašega “ureda za
istraživanje ruda i gubljenje vremena” (ker je v “pravem” jeziku, te
fraze najbrž ne boste mogli okvalificirati za sovražni govor).

Kopija tega pisma bo posredovana tudi ostalim medijem, tako da četudi
ga boste ignorirali, boste s tem javnosti posredno povedali več kot
dovolj.”

No, pohvalno je, da se je informacijska pooblaščenka oglasila v primeru Branka Grimsa in sovražnega početja tednika Mladina, a zagotovo bi se lahko oglasila še kdaj prej. Denimo v primeru Dnevnikove kolumnistke Tanje Lesničar Pučko, ki je denimo izredno sovražno zapisala v svoji kolumni, med drugim, tudi tole:

“Greh je, da nisi SDS, da ne dihaš njihovih usmrajenih idej, ne ploskaš njihovim antidemokratičnim izpadom, ne spregleduješ njihovih notoričnih laži, ne pristajaš na njihove udbovske manipulacije. Greh je vsako udejstvovanje v civilnih pobudah, če seveda niso tista klerikalna kloaka, ki jo podpihuje SDS.”

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je odzvala na odprto pismo in pravi, da “obsoja in zavrača vse vrste sovražnega govora”. A kot kaže primer Dnevnikove kolumnistke ne vedno in dosledno.