Vinko Gorenak o policistih in politiki

“Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank”, je leta 1991 Slovenija zapisala v svojo Ustavo. Kolikor poznam določila ustav drugih držav Evrope, takega določila razen Italije, ki ima tako določilo v ustavi zaradi zgodovinskih razlogov iz druge svetovne vojne, nima nobena druga država Evrope. Številne države pa imajo zakonske omejitve, recimo tiste, da policisti in vojaki ne morejo biti člani vodstev političnih strank na lokalni, regionalni ali na državni ravni.

Zakon o policiji, ki je bil sprejet leta 1998, je to ustavno določilo še bolj konkretiziral. Članstvo v političnih strankah, je zakon sankcioniral s prepovedjo opravljanja policijskega poklica. Takega policista preprosto premestijo k drugim tako imenovanim “civilnim nalogam” v policiji. Je pa zakon hkrati predvidel minimalni dodatek k plači zaradi prepovedi članstva v političnih strankah. Tako je stanje v Sloveniji. Kakšna pa je realnost.

Seveda so tako policisti kot vojaki čisto “navadni” državljani, ki imajo svoja politična prepričanja, so tudi volilci in volijo te ali one politične stranke na lokalnih ali državnozborskih volitvah. Postavlja se torej vprašanje. Čemu taka ustavna in zakonska omejitev? Še zlasti zato, ker se v praksi upošteva na papirju v realnosti pa ne.

Ocenjujem, da je bila vsaj leta 1991 takšna določba povsem nujna in potrebna. Policisti, pa tudi vojaki, nekako služijo vsem državljanom in niti slučajno ne bi bilo korektno, da bi bilo kako drugače. Toda vsaj kar se tiče policistov, za vojake pa to sploh velja, je bila v zadnjih dvajsetih letih, zamenjana cela generacija zaposlenih. Vsaj za policijo velja podatek, da je danes tam zaposlenih nad 80% ljudi, ki so v policijo prišli po letu 1990.

Po drugi strani pa je jasno, da tako omejevanje policistov in vojakov ni učinkovito. Znano je, da policisti kandidirajo na strankarskih listah kot “neodvisni” kandidati, ki niso člani posamezne stranke. To dopušča tako Ustava, kot tudi Zakon o policiji. V mestnem svetu v Slovenj Gradcu imate tako svetnike, izvoljene na strankarskih listah v kar treh političnih strankah (LDS, ZARES in DESUS), dejansko pa gre za upokojene ali še aktivne policiste. No tisti izvoljen na listi LDS, je menda sedaj že pri SD. Pa da ne bo pomote, med občinskimi svetniki najdemo tudi kakega policista ali kriminalista izvoljenega na listi SDS. Na državni ravni pa ni nič drugače, takoj po upokojitvi najdete na listah političnih strank nekdanje vrhovne policijske  šefe. Tako za SD v Slovenj Gradcu sedaj kandidira Zlatko Halilovič, nekdanji poveljnik policijskih specialcev, v Murski Soboti pa za LDS nekdanji prvi slovenski kriminalist Aleksander Jevšek. Seveda boste rekli, a o sebi pa ne boš povedal nič? Ja status policista sem imel do maja 1999, septembra 1999 pa sem se včlanil v SDS, torej nekaj mesecev po tistem, ko mi je to dopuščala Ustava in Zakon o policiji.

V čem je torej smisel takega ustavnega in zakonskega omejevanja? Danes ga po moji oceni ni več. Danes ocenjujem, da je čas za modernejšo evropsko prakso na tem področju, ki jo poznajo številne države, to je prepoved zasedanja vodstvenih položajev v političnih strankah, tako na lokalnem, regionalnem kot državnem nivoju. Za tako prakso se zavzema tudi eden od policijskih sindikatov. Ta ideja mi je blizu.

Nastane še eno vprašanje. Kako pa lahko policist na cesti pri svojem delu ravna politično? Veliko večje vprašanje je vprašanje visokih policijskih šefov. Ti imajo za svoje politično motivirano ravnanje veliko več možnosti in priložnosti. Da ne govorim o zaposlenih v SOVI, za katere ne veljajo nobene omejitve članstva v političnih strankah.

Po drugi strani pa je potrebno vedeti, da je ne glede na vse, velik del vsaj starejše generacije policistov levo politično orientiran. V to se lahko prepričate, če pogledate spletni portal POLICIST.SI, na katerem gostujejo v glavnem aktivni in upokojeni policisti. Politično “sozvočje” komentatorjev je neverjetno “levo” uglašeno. Če se tu in tam pojavi kak “nepridiprav”, ki na primer odobrava odločbo Ustavnega sodišča o prepovedi poimenovanja ceste v Ljubljani po Titu, ga v kali “zatrejo in raztrgajo” tako, da mu mine vsaj volja do obiskovanja te spletne strani ali še kaj več. Običajno pa gre v takih primerih za mlajše policiste. Mimo dejstva, da ti prihajajo v policijo, starejši pa odhajajo iz policije, pač ne moremo, to je naravna zakonitost. To bo tudi v policijo prineslo normalno politično pluralno miselnost, ki pa mora biti tudi v bodoče strogo ločena od policijskega dela.”