Socialna kriza se pozna na vsakem koraku: ropov letos v šestih mesecih več kot v preteklosti v celem letu
Podatki o številu ropov finančnih institucij do letošnjega 30. junija že prehitevajo večino statistik iz prejšnjih let. Prav tako so ropi letos terjali že dve smrtni žrtvi, na policiji pa podobnih primerov že kar nekaj let ne pomnijo. Sociolog in filozof Damjan Mandelc ugotavlja, da gre pri povišanem številu ropov za kombinacijo več elementov.
Po podatkih policije se je v prvi polovici letošnjega leta zgodilo 52 ropov, slaba polovica tega v samopostrežnih trgovinah. Lani so policisti v celem letu našteli 80 ropov, podatki za prejšnja leta pa so občutno nižji. Celoletna statistika za leto 2009 je skoraj enaka kot za letošnje prvo šestmesečno obdobje, saj je bilo takrat 53 ropov.
Leta 2007 in 2008 se je zgodilo po 44 ropov, leta 2006 pa 31. Prav leta 2006 je bila škoda, povzročena z ropi tudi največja, saj se je znani rop SKB banke zgodil ravno tisto leto. Leta 2006 je tako škoda znašala kar 16,2 milijona evrov, naslednja leta pa je bila precej nižja, gibala se je med 235 in 550 tisoč evrov. Vendar je v letošnjem obdobju med januarjem in junijem že znašala 480 tisočakov.
Letos so z ropi največjo finančno škodo imele banke, prav tako je bilo lani, v letih 2008 in 2009 pa so roparji največ škode povzročili zlatarnam. Pošte so ta neslavni primat imele leta 2007. Ropi se sicer najpogosteje dogajajo na območju Policijske uprave Ljubljana, le leta 2007 je bilo največ primerov na območju mariborske policijske uprave.
Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je za STA pojasnil, da sta junijski primer ropa pošte v Kresnicah in rop zlatarne na Vodnikovi v Ljubljani, ki se je zgodil v ponedeljek, edina primera v daljšem časovnem obdobju, ko so ropi zahtevali tudi človeško življenje. Kot se je spomnil, je policija pred približno 20 leti obravnavala več ropov bencinskih servisov, med katerimi je umrl najmanj en človek.
Damjan Mandelc s filozofske fakultete je za STA ugotavljal, da danes vseeno ne gre za tako veliko stisko, “da bi bilo treba začeti ubijati”. Bolj verjetna se mu zdi kombinacija več elementov, morda tudi neučinkovitosti policije ob večjih ropih. Tukaj je izpostavil rop SKB banke, ki še ni dobil epiloga.
Po Mandelčevih besedah je namreč prisotno vzdušje, da se gospodarski kriminal ne preganja in da je mogoče uiti brez kazni, ne glede na stopnjo kriminalnega dejanja, ki ga nekdo zagreši. Prav to morda opogumlja roparje oziroma kriminal, manjši ali večji, bolj ali manj organizirane skupine, da se odločijo za take korake, je ocenil in dodal, da tudi mediji sodelujejo pri ustvarjanju takega vzdušja.
Poleg morebitne neučinkovitosti policije oz. njene službe za stike z javnostjo, “da bi bolj jasno izpostavila, da so storilcem na sledi”, Mandelc k tej kombinaciji prišteva še stiske zaradi gospodarske krize in splošni občutek pesimizma ter strahu.
Taki dogodki po njegovem mnenju kažejo, da gre za velike stiske ljudi, ki se zadovoljijo tudi z nekaj sto ali nekaj tisoč evri, češ da bo to dovolj vsaj za neko obdobje prehoda. A kljub temu po besedah Mandelca obstaja dilema, ali gre za organizirane, morda celo iste skupine, ki v različnih delih Slovenije predvidijo ali preizkusijo, kje je lažje oropati.
Vendar sam težko ponudi odgovor, zakaj se roparji spustijo v tako veliko tveganje, če vedo, da izkupiček ne bo ravno visok. Ampak to je pa verjetno spet povezano z organi pregona, ki očitno ne dajo dovolj jasnega signala, da se kriminal, tako majhen kot velik dosledno preganja, je ponovno poudaril Mandelc.
“Te velike zgodbe, ko so propadala podjetja, ko se je jasno identificiralo krivce, pa rop SKB banke – to niso znaki, ki bi potencialnim roparjem ali kriminalcem preprečevali misel o tem, da bi koga kdaj oropali, ampak jih v resnici spodbujajo,” je sklenil Mandelc.(sta)
(fotografija je simbolična)