Na zahvalni dan parade, bizarne igre in puran
Ameriška avtomobilistična zveza ocenjuje, da se bo za letošnji zahvalni dan, ki ga v ZDA praznujejo ta četrtek, na pot k družinam odpravilo 42,5 milijona Američanov oziroma štirje odstotki več kot lani. Največ jih bo šlo na pot že danes.
Ameriški predsednik Barack Obama bo danes v vrtu pred Belo hišo tradicionalno pomilostil dva purana, ki ne bosta končala na praznični mizi, temveč bosta doživela visoko puranjo starost na nekdanjem posestvu prvega predsednika ZDA Georga Washingtona Mount Vernon.
Osnova tradicionalne pojedine na zahvalni dan, ko se Američani spominjajo prihoda prvih stalnih evropskih priseljencev na severni del nove celine, je namreč puran.
Ob tej priložnosti po ZDA prirejajo tudi različna bizarna tekmovanja. Na Manhattnu v New Yorku je bilo tako že v torek tekmovanje v goltanju puranjega mesa.
Tekmovalci so imeli na voljo deset minut, da spravijo vase čim več od 4,5 kilogramov težkega pečenega purana. Zmagala je 42-letna lastnica restavracije iz Virginije Sonya Thomas, ki je požrla 2,4 kilograma puranjega mesa, kar je okrog pol kilograma več kot njen najbližji zasledovalec Eric Booker, sicer sprevodnik na podzemni železnici.
Zmaga Thomasove je toliko večja, ker s svojimi 46 kilogrami tehta štirikrat manj kot Booker, ki je želodec na tekmovanje pripravljal s požiranjem kuhanih zeljnih glav. Thomasova je za trud domov odnesla 1851 dolarjev denarne nagrade.
Medtem pa nekateri že nekaj dni taborijo pred trgovinami po ZDA pred tako imenovanim črnim petkom, ko bodo uprizorili stampedo za malce cenejše televizorje, računalnike in drugo blago. Kot običajno, je tudi tokrat pričakovati poročila o pomendranih kupcih, izključene pa niso niti smrtne žrtve.(sta)
(fotografija je simbolična)
Zmotilo me je, da avtor članka ni podpisan z imenom in priimkom. To ni prav, res ne.
Ko sem sam objavljal, me je bilo strah se podpisati z imenom in priimkom, ker sem si domišljal, da mi to, kar pišem danes, mogoče ne bo koristilo jutri.
Avtor članka, ki je javno objavljen, mora stati za napisanimi besedami danes in jutri. Zato se podpiše s pravim imenom in priimkom ter po možnosti priloži še svojo sliko. Se vam ne zdi? Je vam, ostali komentatorji, vseeno, če poznate avtorja članka ali ne?
Sicer pa oprostite, ker težim. To res ni tako pomembno kot izbira novega političnega vodstva, je pa stvar kulture, se vam ne zdi?