Grčijo še naprej hromijo stavke; splošna stavka bo 19. oktobra!
Grčija je tudi danes ujeta v primež stavk. Javni uslužbenci so zaprli dostop do več ministrstev, stavkajo tudi učitelji in občinski funkcionarji. Danes bodo sicer razkrili prve informacije v zvezi z rezultati revizije grških javnih financ s strani t.i. trojke; strokovnjaki bodo po pisanju grških medijev državi pokazali več rumenih kartonov.
V Grčiji se pred splošno stavko, ki bo potekala 19. oktobra, razmere zaostrujejo. Danes so protestno zaprli ključno grško rafinerijo, ta teden bo stavkalo bolnišnično ter zaporniško osebje, prihodnji teden naj bi z delovnih mest odkorakali davčni in bančni uslužbenci, s stavko grozijo tudi odvetniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaposleni v javnem sektorju so besni zaradi vladnega varčevalnega načrta, v okviru katerega bi na čakanje poslali 30.000 ljudi, potem ko je vlada pas v javnem sektorju zategovala že v preteklih mesecih.
Varčevanje narekujejo EU, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka, t.i. trojka, ki je ravno v ponedeljek zaključila revizijo grških javnih financ. Od rezultatov te revizije – prva pojasnila naj bi bila podana že danes – bo odvisno izplačilo naslednje tranše posojila Grčiji v višini osem milijard evrov.
Grški mediji sicer danes poročajo, da naj bi misija v poročilu Grčiji podelila več “rumenih kartonov”, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tako naj bi strokovnjaki ugotovili, da Grčija letos ne bo dosegla cilja znižanja proračunskega primanjkljaja na 7,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pač pa naj bi primanjkljaj znašal devet odstotkov BDP. Prav tako naj bi si Grčija nekaj graje zaslužila s prepočasnim zmanjševanjem obsega javnega aparata ter prepočasno privatizacijo.
Sicer pa so viri na grškem finančnem ministrstvu za dpa napovedali, da bo uradno poročilo trojke objavljeno pred naslednjim vrhom EU, ki bo 23. oktobra. Zasedanji voditeljev članic EU in območja evra sta bili sprva načrtovani za naslednji ponedeljek in torek, torej 17. in 18. oktobra, a sta bili preloženi na 23. oktober. EU namreč potrebuje več časa za dokončanje celovite strategije za rešitev dolžniške krize.
Grčija je z državami članicami območja evra in IMF maja lani dosegla dogovor o 110 milijard evrov vrednem posojilu, vendar je bila v zameno za pomoč prisiljena sprejeti stroge varčevalne ukrepe in izvesti številne reforme. Atene imajo pri tem veliko težav, ukrepom oblasti pa močno nasprotujejo tudi grški državljani.
Voditelji držav članic območja evra so 21. julija potrdili drugi paket finančne pomoči Grčiji, ki predvideva 109 milijard evrov dodatne pomoči iz javnih virov ter sodelovanje zasebnega sektorja. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je ob tem danes izrazil upanje, da bodo Atene deležne boljših pogojev pri sodelovanju zasebnega sektorja za lajšanje dolžniškega bremena.(sta)
(fotografija je simbolična)