Pahorjeva zapuščina

Piše: Sebastjan Erlah, novinar radia Ognjišče

Že po stotih dneh Pahorjeve vlade je bilo jasno videti, da iz te moke ne bo kruha. Že takrat se je govorilo o razglašenosti vladnega orkestra. Borut Pahor je naravnost blestel v velikih besedah povezovanja in sodelovanja, velikih besedah o tem, kako se spopasti z gospodarsko in finančno krizo, a takrat, po stotih dneh, več od zadolževanja države, ni bilo storjenega. In dlje od tega sedanja vlada tudi po slabih treh letih ni prišla.

Najbolj uspešni premier v zgodovini Slovenije

Pahorjevi vladi je torej voda v grlo stekla zelo hitro. Znašla se je med Scilo in Karibdo. Med finančno in gospodarsko krizo ter utemeljenimi kritikami opozicijske SDS. Če smo po stotih dneh vlade še mislili, da se bo razglašenemu orkestru uspelo uglasiti, pa se nam je v sledečih dneh vse bolj jasno kazala nesposobnost, da bi se vlada sploh lahko spopadala z gospodarsko krizo. A Pahor je nadaljeval s svojimi visokoletečimi besedami. Govoril je, da bo ob koncu mandata odšel s položaja kot najbolj uspešen premier v zgodovini Slovenije. Če se je motil o odhodu ob koncu mandata, pa se mogoče ni motil o svoji uspešnosti. V čem je torej najbolj uspešen premier v zgodovini države? V zadolžitvi države; vlada je samo v dveh letih podvojila državni dolg. Po slabih treh letih znaša preko, neverjetnih, 14 milijard evrov, in še raste. V uničenju gospodarstva; namesto, da bi bilo naše gospodarstvo tržno, se še vedno oklepamo balkanskega načina centralno planskega gospodarstva. Rezultat tega je tudi veliko število stečajev, kar je na ulice pognalo veliko število protestnikov. V rekordnem povečanju števila brezposelnosti, kar je razgalilo tudi slabo vladno socialno politiko. V nesposobnosti vodenja največje slovenke banke, ki je na robu bankrota in v katero vlagamo ogromne količine davkoplačevalskega denarja za dokapitalizacije, pri čemer večina ekonomistov opozarja, da je to vreča brez dna. Vlade, ki jo je vodil človek, ki ni imel popolne podpore niti znotraj svoje lastne stranke, kaj šele znotraj koalicije. 

Easy come, easy go!

Dosedanjo vlado je vodil tudi človek, ki je med drugim neutemeljeno delil zaupanje z ljudmi, ki so mu bili blizu in počeli različne grdobije. Zgovorni so primeri prvaka stranke Zares in nekdanjega ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, ki je evidentno lagal o svojem deležu v podjetju Ultra in sumljivi posli nekdanje vodje Pahorjevega kabineta Simone Dimic, pa korupcija s strani nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal v zvezi z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad, da ne omenjam, da nad njo visi tudi senca v aferi bulmastifi ter senca rednega uživanja kokaina. Vlado je vodil tudi človek, ki je podpiral predsedniško odlikovanje raznim visokim funkcionarjem UDBE, kot je bil Tomaž Ertl, katerih roke so še zamazane s krvjo nekdanjega komunističnega režima. Podpiral je tudi kandidaturo Branka Masleše, ki je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in prisostvoval pri ustrelitvi prebežnika čez mejo, ter to kolegom z navdušenjem opisoval, za predsednika vrhovnega sodišča. Vlado je vodil tudi človek, ki je predlagal nerazumne in nedemokratične zakone, kot je bila npr. pokojninska reforma, ki ni bila usklajena niti s koalicijskimi partnerji, kaj šele s socialnimi. In nenazadnje, vlado je vodil človek, ki je prišel na oblast preko prevare – imenuje se afera Patria in se te dni očividno sesuva kot hišica iz kart.

Resnična alternativa

Naštel sem samo nekaj bežnih stvari, ki smo jim bili priča v še eni neuspeli levi koaliciji v zgodovini samostojne Slovenije. Za vse neumnosti sedanje, zdaj že nekdanje, vlade tu ni prostora. Naj se ob koncu samo še spomnim na hudomušno karikaturo, ki jo je po stotih dneh Pahorjeve vlade v Delu narisal karikaturist Marko Kočevar. Pahor je stal v poplavljeni kleti. V rokah je držal kanglico, nad njim pa so bile vodovodne cevi, ki prepuščajo vodo. Na vratih v klet je stal prvak opozicije Janez Janša v vlogi vodovodnega inštalaterja. Pahorja je spraševal:“Ste me klicali?“