Med 903 testiranimi 14 z znaki stika s hepatitisom C
V akciji brezplačnega, anonimnega testiranja na hepatitis B in C v organizaciji ljubljanske infekcijske klinike in Inštituta za mikrobiologijo medicinske fakultete je bilo po besedah vodje laboratorija za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa Maria Poljaka med 903 osebami 14 takih, ki so imeli znake stika s hepatitisom C.
“Vsako leto imamo podobne akcije, v katerih smo testirali približno 3000 ljudi. Tokrat pa smo v osmih urah in štirih dneh skupno testirali 903 osebe, 14 jih je imelo znake stika s hepatitisom C. Za te smo zahtevali dodatne preiskave, ki bodo pokazale, koliko so dejansko okuženi in koliko jih je prebolelo hepatitis C,” je v pogovoru za STA povedal Mario Poljak. Približno 80 oseb pa je imelo določene kazalce hepatitisa B, bodisi da so ga preboleli ali pa so trenutno okuženi.
Glede na velik interes in število testiranih se Poljak zavzema za pogostejše testiranje, tudi pri zdravstvenem osebju. Načeloma naj bi te preiskave opravil vsak zavarovanec v Sloveniji na stroške zdravstvene zavarovalnice, v realnosti pa ni tako.
Kot pravi, želijo s tovrstnimi akcijami spodbuditi odgovorne za redno testiranje na hepatitis B in C. Poljak se zavzema tudi za ambulanto za testiranje, podobno ambulanti za testiranje na hiv, kjer bi lahko vsi, tudi tisti brez zdravstvenega zavarovanja, imeli možnost anonimnega in brezplačnega testiranja na oba hepatitisa.
O razširjenosti obeh virusov v Sloveniji ni pravih podatkov. “Domnevamo, da je s hepatitisom C okuženih do 0,5 odstotka prebivalstva ali vsak dvestoti prebivalec. Do pet odstotkov ali vsak dvajseti pa je prišel v stik s hepatitisom B. To sklepamo iz teh akcij,” je poudaril. S pogostejšim testiranjem in zgodnjim odkrivanjem teh okužb je tudi zdravljenje učinkovitejše, je prepričan Poljak.
V Sloveniji imamo že vrsto let na voljo vsa potrebna zdravila za zdravljenje obeh okužb. In prav zdravljenje kroničnega hepatitisa C je po mnenju Poljaka eno od najučinkovitejših zdravljenj virusnih okužb nasploh, saj dosežejo tudi 90-odstotno ozdravitev.
“Marsikdo ima hepatitis B, a sploh ne ve za to, in ga lahko tudi prenaša na druge osebe. Zato vsem svetujemo, tudi tistim, ki so bili negativni na testiranje, da se cepijo,” opozarja Poljak.
Cepiva za hepatitis C po Poljakovih besedah nimamo in ga tudi ni pričakovati kmalu. Zato pa imamo učinkovito zdravljenje, ki je veliko boljše kot pri hepatitisu B. Pri zdravljenju hepatitisa C gre za kombinacijo dveh zdravil – ribavirina in interferona. Standardno zdravljenje je dolgotrajno in povezano s stranskimi učinki, možnost ozdravitve pa je do 50-odstotna.
“Letos smo pridobili dve novi zdravili boceprevir in telapravir, ki sta v EU že registrirana. To pomeni, da bo zdravljenje trotirno. Tudi pri nas bomo kmalu začeli zdraviti z novima zdraviloma. Pričakovani uspeh zdravljenja pri najtežji različici hepatitisa C, ki se imenuje genotip 1, je tudi do 75 odstotkov,” pravi Poljak. Pojasnil je, da imamo šest različic hepatitisa C (od genotipa 1 do 6) in glede na to tudi različne vrste in trajanja zdravljenja. To lahko traja pol leta za lažji obliki genotipa 2 in 3 ter do enega leta za genotip 1.
Najpogostejši stranski učinki zdravljenja hepatitisa C so anemija zaradi ribavirina, in psihične motnje ter depresije, v skrajnih primerih tudi samomor zaradi interferona. Učinkovitost zdravljenja hepatitisa C sicer preverjajo po šestih mesecih z odvzemom krvi.
Po navedbah Poljaka si zdravniki želijo, da bi v nekaj letih popolnoma prešli na oralno zdravljenje hepatitisa C brez injekcij, interferona in ribavirina.
“Novi zdravili sta šele začetek revolucije pri zdravljenju hepatitisa C. V petih, desetih letih, pričakujemo podobno število zdravil, kot jih je zdaj za hiv, med 20 in 30,” je za STA še poudaril vodja laboratorija za molekularno mikrobiologijo Mario Poljak.(sta)
*Fotografija je simbolična