Ameriški raziskovalni center Pew je na podlagi podatkov ameriškega urada za štetje prebivalstva ugotovil, da je zadnja recesija povečala razlike v premoženju med ameriškimi rasami, kakor tudi razlike med najbogatejšimi in vsemi ostalimi na splošno.
Center Pew je primerjal podatke iz leta 2005 in leta 2009, ko je bila recesija na vrhuncu. Delež premoženja, ki ga ima v rokah 10 odstotkov najbogatejših Američanov, se je v tem času zmanjšal s 49 na 56 odstotkov. Vendar pa je meja za vstop v teh 10 odstotkov nekoliko padla in sicer s 646.000 na 598.000 dolarjev.
Iz recesije so jo najbolje odnesli belci, ki imajo danes dvajsetkrat več premoženja od temnopoltih in osemnajstkrat več od Američanov latino-ameriškega rodu. Leta 1995 je bilo razmerje sedem proti ena v korist belcev. Kriza je hudo prizadela tudi Američane azijskega rodu, ki so jih belci spet prehiteli.
Srednja vrednost premoženja gospodinjstev Američanov azijskega rodu, to je tista, od katere je polovica večja in polovica manjša, je bila sredi prejšnjega desetletja 168.000 dolarjev, leta 2009 pa je padla na 78.000 dolarjev. Srednja vrednost premoženja belih gospodinjstev je padla v tem času s 135.000 na 113.000 dolarjev.
Pri temnopoltih je bil padec 53-odstoten in sicer z 12.124 dolarjev na 5677 dolarjev, pri Latino-američanih pa je vrednost premoženja padla za kar 66 odstotkov z 18.360 na 6325 dolarjev. Kar 35 odstotkov temnopoltih gospodinjstev nima nobenega premoženja, pri Latino-američanih je takih 31 odstotkov, med belci pa 15 odstotkov.
Belce rešujejo pokojninski prihranki, ki so si jih lahko pred desetletji privoščili tudi navadni delavci v velikih industrijah, ki so danes na tujem. Prav tako imajo tudi več denarja na borzi, ki si je od krize najprej opomogla. Za vsako krizo v ZDA velja, da najprej odpuščajo pripadnike manjšin in jih po koncu krize tudi najkasneje najemajo.(sta)


Tist ki bo največ izgubil na konc pa bo izbrisan je srednji razred. Bogate familije to so finac elite, ki v pesti držijo ameriško vojsko, industrijo z orožjem in svetovno naftno industrijo niso ničesar izgubile, celo povečale so dobiček. Za ves stanje je kriv pohlep korporacij in njihova neverjetna nečloveškost in njihove podle laži, s katerimi nas vsak dan pitajo. Amerika ima sedaj vse možnosti, da se spremeni v kleptokracijo.