Zalarjevo ministrstvo s strožjo kazensko zakonodajo nad spletne pirate

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog sprememb kazenskega zakonika, v katerem predvideva tudi poostritev določb glede kršenja avtorskih materialnih pravic oz. glede piratstva. Kazniva naj bi namreč postala že sama uporaba piratskih kopij avtorsko zaščitenih del, doslej je to bilo kaznivo, če je bilo storjeno z namenom prodaje.

Sprememba se nanaša na 148. člen zakonika. Ta v sedaj veljavnem zakoniku določa, da se kaznuje tistega, ki z namenom prodaje neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni vsaj večjo premoženjsko vrednost. Predlagana sprememba bi črtala poseben pogoj za kaznivost, in sicer da mora biti neupravičena uporaba storjena “z namenom prodaje”.

Ta pogoj je namreč povsem neprimeren naravi kršitve, ki je storjena že s samo uporabo, ne pa šele s prodajo, saj ne gre za stvar v fizičnem pomenu, ampak za pravico, so za STA pojasnili na ministrstvu. Dodajajo še, da omenjenega pogoja prodaje zakonik že sedaj ne določa pri kršitvi avtorski sorodnih pravic po 149. členu in zato sedanja ureditev ni niti dosledna niti notranje skladna.

Predlagana sprememba zagotavlja tudi uskladitev z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami in resolucijami na tem področju, iz katerih izhaja nujnost predlaganega zakonodajnega posega. Določitev hujših kazni glede ponarejanja in piratstva v okviru kazenskega prava priporoča tudi resolucija Evropskega parlamenta, ki opozarja, da se zdijo kršitve pravic intelektualne lastnine vedno bolj povezane z organiziranim kriminalom.

Na ministrstvu še dodajajo, da vsebinsko predlog spremembe sicer ne pomeni novosti, saj uveljavlja prejšnjo ureditev, veljavno do 1. novembra 2008, po kateri poseben “namen prodaje” ni bil znak kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic.

Če bo predlagana sprememba zakonika sprejeta, bo temeljno kaznivo dejanje podano, če bo neupravičeno uporabljeno eno ali več avtorskih del, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost (5000 evrov). Tržno ceno lahko ugotovijo oziroma ocenijo pristojni organi sami, ali pa se za to lahko določi izvedenec. Pristojni organ za nadzor in odkrivanje je Tržni inšpektorat RS.

Kazen za temeljno kaznivo dejanje je zapor do treh let, če sodišče ugotovi olajševalne okoliščine, se lahko izreče denarno kazen. V primeru velike premoženjske koristi (50.000 evrov) je kazen zapor do petih let oziroma denarna v primeru olajševalnih okoliščin. Če je bila z dejanji pridobljena velika premoženjska korist in je storilcu šlo za to, da sebi ali drugemu pridobi tako korist, je kazen zapor od enega do osmih let.

V organizaciji BSA, ki podjetja in končne uporabnike seznanja glede spoštovanja avtorskih pravic in prednosti, ki jih prinaša uporaba legalne programske opreme, pravijo, da predlagana sprememba ni nič drugega kot odprava napake, ki se je prikradla v ta kazenski zakonik. “Po mojem mnenju je nekdo zaradi zaščite lastnih interesov, v zadnjem hipu v 148 člen vrinil tekst ‘z namenom prodaje’, saj takšnega teksta v predlogu za sprejem zakona ni bilo,” je za STA dejal pravni svetovalec BSA v Sloveniji Rok Koren.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa se s predlagano spremembo ne strinja, ker da se že sama neupravičena uporaba in posedovanje avtorskega dela glede kaznovalne politike izenačuje s kaznivim dejanjem zoper premoženje iz 204. člena kazenskega zakonika, ki govori o odtujitvi premične stvari. Menijo, da omenjeni dejanji po posledicah za oškodovanca in dejanskemu materialnemu stanju nista povsem primerljivi ter da je treba upoštevati načelo sorazmernosti.

Ministrstvo za pravosodje odgovarja, da zakonska sprememba ni namenjena pregonu dejanj majhnega pomena, kar se vidi že iz postavljene vrednostne meje, ki je ugodnejša kot pri navadni tatvini tuje stvari, kjer sploh ni postavljena in je zato pri teh kazniva vsakršna prilastitev, pri avtorski pravici pa le nad 5000 evrov.

Na visokošolskem ministrstvu sicer še pravijo, da glede na izkušnje v tujini predlagana sprememba zakona ne bo bistveno pripomogla k varovanju avtorskih pravic v Sloveniji, bo pa sprememba strogo inkriminirala večje skupine prebivalcev Slovenje, kar bi ob dosledni uporabi lahko tudi zelo obremenilo pravosodni sistem.

Predlagani spremembi zakonika nasprotujejo tudi v Piratski stranki Slovenije. Prepričani so, da se s tem protiustavno kriminalizira velik del državljanov. “Sama tehnologija spleta temelji na prenosu vsebin in bi bil torej splet kot tak v celoti predmet kazenske obravnave – kar je seveda absurdno. Uporabniki spleta ves čas prenašamo vsebine, da bi se z njimi seznanili, jih preizkusili, skratka uporabili v kreativne in ustvarjalne namene – kar je popolnoma v skladu z uporabnikovimi pravicami in ki podpira prehod v družbo znanja in širjenja svobodne kulture,” so pojasnili za STA.

Nov predlog zakona pa vsa tovrstna dejanja inkriminira in predpisuje stroge sankcije, ki niso sorazmerne, poudarjajo. Menijo tudi, da ni primerno, da se enako obravnava komercialno uporabo avtorskih del in nekomercialno, s katero se posameznik seznanja z vsebinami, se izobražuje ipd. Rešitev vidijo v strogi ločitvi komercialne in nekomercialne rabe ter nato legalizaciji nekomercialne rabe. To seveda pomeni, da bi bili avtorji prisiljeni v iskanje novih, v internet usmerjenih tržnih modelov. (sta)

*slika je simbolična