Udeleženec prometne nesreče, ki naj bi jo zagrešila nekdanja slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek, se danes počuti kot 80-letni starček
Udeleženec prometne nesreče oktobra 2008 v Sarajevu Nijaz Zorlak je na ljubljanskem okrajnem sodišču dejal, da se po nesreči, v katero je bila vpletena tudi tedanja slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek, počuti “kot 80-letni starček”. Zorlak ima sedaj 15 dni časa, da pisno sporoči odškodninski zahtevek.
Zorlak je pred sodnico Metko Popivoda pojasnil, da je zanj skoraj usodnega 13. oktobra 2008 ponoči peljal bratov starodobnik na nekaj sto metrov oddaljeno parkirišče. Ko je prišel do križišča, kjer se je nekaj trenutkov kasneje zgodila nesreča, je gorela rdeča luč, zato se je ustavil, je razložil. Ko se je prižgala zelena, je speljal, to je pa tudi vse, kar se spomni.
K zavesti je prišel 40 dni po nesreči, je nadaljeval, v bolnišnici pa ga je dvakrat mesečno obiskoval slovenski konzul, čigar polnega imena pa se Zorlak ni spomnil. Od nesreče ima namreč velike težave s spominom. S pomočjo slovenskega veleposlaništva je tudi odšel v zdravilišče, kar se je ponesrečencu zdela izjemno prijateljska gesta. Za omenjenega konzula je našel samo pohvalne besede in, kot je dejal, je konzul nase prevzel tudi del odgovornosti, ki bi jo po njegovih besedah morda morala Voduškova.
Voduškovo je Zorlak danes videl prvič v živo. Pred začetkom obravnave mu je segla v roko, prav tako po obravnavi, ko mu je tudi zaželela srečno pot v BiH, opravičila pa Zorlak ni slišal. Dejal je, da so mu pisma podpore pošiljali slovenski zunanji minister, novi slovenski veleposlanik v BiH in celo posamezni slovenski državljani, Voduškova pa se ni nikoli oglasila.
Po zaslišanju je Zorlak novinarjem na vprašanje, kako se počuti, pojasnil, da tako, kot če bi ga zaprli v sod in porinili po hribu navzdol. “Živi ste, a vas boli vrat, ki je zlomljen, možgani, ki so poškodovani,” je opisal. Poleg omenjenih težav in težav s spominom ga pestijo še bolečine zaradi nepravilno zaraščenih reber, šivanih jeter in za pet milimetrov premaknjenega kolena. Želi si sicer, da bi na vse to pozabil in normalno živel, a je težko, priznava.
Zaradi tega je tudi nezmožen za delo. Pred približno enim letom je poskušal delati za mesec dni, vendar ni šlo, je dejal, saj več kot štiri ure ne zmore stati na nogah, taki delavci pa da niso dobrodošli. Tako se preživlja s pomočjo materine pokojnine, ki znaša 150 evrov mesečno.
Tako Voduškova kot njen odvetnik Janez Koščak danes nista želela dajati izjav, tožilec Boštjan Valenčič pa je opozoril, da je treba Zorlaka upoštevati kot pričo in oškodovanca obenem. Ker je bil Zorlak zelo hudo poškodovan, je zanj po prepričanju tožilca popolnoma razumljivo, da se dogodka ne spomni tako, kot bi se ga morda, če bi bile poškodbe lažje. Vseeno pa je Zorlakovo pričanje ocenil kot verodostojno in prepričljivo.
Naslednja obravnava bo v sredo 15. junija.(sta)

Le zakaj Vladimir ne organizira vročega stola, kjer bodo gostje njegova žena, pa Bosanec Nijaz, policaj ki je delal alkotest, novi veleposlanik pa še kdo. Nataša bi imela enkratno priliko, da razloži, ali je bil trk posledica trenutne alkoholne evforije, ali je vzrok tudi pitje šmarnice v mladosti. Morda pa je bila kriva višja sila. Ta Vladek se pa res ne znajde.
Tudi njen mož je ni odnesel dosti bolje, mogoče za kakšnih 5 let-