V Ukrajini danes obeležujejo 25 let od jedrske nesreče v Černobilu, ki velja za najhujšo jedrsko katastrofo v zgodovini človeštva. Ruski patriarh Kiril je v Kijevu vodil mašo, ki se je začela okoli ene ure zjutraj, nato pa so ob 1.23, ko je prišlo do eksplozije v černobilskem reaktorju, v mestu 25-krat zadoneli zvonovi v spomin na 25 let tragedije.
“Svet v mirnem času ne pozna katastrofe, ki bi jo lahko primerjali s tem, kar se je zgodilo v Černobilu,” je ob spominski maši dejal patriarh Kiril in ob tem dodal, da so bile posledice katastrofe primerljive s tistimi po ameriškem bombardiranju v Hirošimi, pomnoženo s 500, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medtem so prebivalci mesta Slavutič 50 kilometrov od Černobila, zgrajenega po nesreči leta 1986 za delavce elektrarne in njihove družine, prižgali sveče ob spomeniku žrtvam, na katerem so fotografije reševalcev in delavcev nuklearke, ki so umrli v nesreči.
26. aprila 1986 je prišlo v Černobilu v takratni Sovjetski zvezi, današnji Ukrajini, do eksplozije v četrtem reaktorju nuklearke. Radioaktivni oblak je kontaminiral dobršen del Evrope, na območju nesreče pa je zaradi kontaminacije umrlo več tisoč ljudi. Sovjetske oblasti so nato na območje poslale okoli 600.000 t.i. likvidatorjev, ki so čistili ostanke eksplozije in kontaminacijo.
Ukrajinski premier Mikola Azarov je danes mednarodno skupnost pozval k pomoči pri premostitvi posledic černobilske nesreče in ob tem dejal, da je bil Kijev predolgo prepuščen sam sebi pri spopadanju s tragedijo.
“Kljub težavnim gospodarskim okoliščinam je Ukrajina zadnjih 20 let sama financirala stroške za premostitev katastrofe,” je v Kijevu dejal Azarov. Po njegovih besedah ima samo v Ukrajini 2,2 milijona ljudi status žrtev zaradi Černobila, od teh jih ima 255.000 uradno priznan status t.i. likvidatorjev.
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pa je današnjo obletnico izkoristil za ponovni poziv za več denarja pri izgradnji novega jeklenega sarkofaga v Černobilu. Na nedavni mednarodni donatorski konferenci v Kijevu so zbrali 550 milijonov evrov od potrebnih 740 milijonov evrov.
“Plačali smo za mir z življenji in zdravjem tisočih rojakov,” je sporočil Janukovič. “Vendar pa noben narod, niti največji, ne more sam premostiti posledic katastrofe take razsežnosti,” je še zapisano na spletni strani predsednika, kot poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Janukovič se bo v Černobilu danes skupaj z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki je medtem že prispel v Černobil, udeležil spominske slovesnosti. Ob spomeniku v spomin na nesrečo naj bi maševal tudi ruski patriarh Kiril.
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek pa je v spomin na 25. obletnico černobilske nesreče danes zapisal, da predstavlja Černobil nepredstavljivo človeško tragedijo in hkrati lekcijo o pomenu preprečevanja nesreč, transparentnosti in ustreznega nadzora jedrskih elektrarn.
“Naša dolžnost je, da se spominjamo vseh, ki so izgubili življenja in utrpeli zdravstvene posledice, vseh, ki so se borili s plameni in radioaktivnostjo ter vseh, ki so morali zaradi katastrofe zapustiti svoje domove,” je zapisal Buzek v izjavi za javnost.
V Belorusiji pa je območja, ki so bila prav tako kontaminirana zaradi černobilske nesreče, danes obiskal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki pa se ne bo pridružil ruskemu in ukrajinskemu kolegu na slovesnostih, poroča AFP.
Letošnja obeležitev 25. obletnice katastrofe v Černobilu je deležna posebne pozornosti tudi v luči nedavne nesreče v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi, ki je bila poškodovana v potresu in cunamiju 11. marca.(sta)
Jedrski reaktor po eksploziji.
Foto: Wikipedia.org
