Slovenijo bo obiskal armenski predsednik Serž Sarkisjan

Gosta iz Armenije bo v sredo z vojaškimi častmi na Brdu pri Kranju najprej sprejel predsednik Türk. Glavna tema njunega pogovora bodo dvostranski odnosi, s poudarkom na kulturnem sodelovanju in možnostih za krepitev gospodarskega sodelovanja.

Predsednika bosta obravnavala tudi odnose Armenije z EU in z državami v širši kavkaški regiji, vprašanje Gorskega Karabaha, razmere na Zahodnem Balkanu in druga mednarodna vprašanja, so sporočili iz urada predsednika republike.

V času uradnega obiska armenskega predsednika bosta državi sklenili protokol o sodelovanju na področju evropskih integracij ter memorandum o sodelovanju v turizmu.

Sarkisjan se bo kasneje v Ljubljani srečal še s predsednikom DZ Pavlom Gantarjem, premierom Pahorjem ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.

Türk je oktobra lani kot prvi slovenski predsednik obiskal Armenijo. Že takrat sta se s Sarkisjanom zavzela za poglobitev sodelovanja med državama, predvsem na področju kulture. Sarkisjanov predhodnik Robert Kočarjan je bil na obisku v Sloveniji leta 2005, ko je Armenijo dvakrat obiskal takratni zunanji minister Dimitrij Rupel.

Leta 2005 je namreč Slovenija predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in se v tem okviru tudi aktivno vključevala v reševanje konflikta v Gorskem Karabahu.

Armenija je majhna država z dobrimi tremi milijoni prebivalcev na jugu Kavkaza med Črnim in Kaspijskim morjem. Na severu in vzhodu meji na Gruzijo in Azerbajdžan, ki sta bila tako kot Armenija včasih del Sovjetske zveze, na jugu in zahodu pa na Turčijo in Iran.

Je predsedniška republika, Sarkisjan pa je na oblasti od leta 2008, ko je nasledil Kočarjana. Volitvam leta 2008 so sledili množični protesti privržencev Sarkisjanovega glavnega protikandidata Levona Ter-Petrosjana, ki jih je policija nasilno zatrla. Ob obletnici nasilnih dogodkov so letos v Erevanu potekale protivladne demonstracije, na katerih je več kot 10.000 ljudi zahtevalo predčasne volitve.

Mednarodni opazovalci so praviloma kritizirali volilni proces v Armeniji in opozarjali na avtoritarnost političnega sistema. Armenske oblasti po drugi strani zatrjujejo, da je njihov cilj zgraditi parlamentarno demokracijo po vzoru Zahoda ter se približati EU in Natu.

Armenija je trenutno kot članica Vzhodnega partnerstva del sosedske politike EU. Predstavniki unije Erevan opozarjajo predvsem na pomanjkanje političnega dialoga in reform na področjih, kot so boj proti korupciji, spoštovanje človekovih pravic in svoboda izražanja.

Kljub občutljivemu geopolitičnemu položaju uspeva Armenija gojiti dobre odnose s praktično vsemi državami na svetu, vključno z Rusijo, Iranom, državami EU in ZDA, a z dvema pomembnima izjemama – sosednjima Turčijo in Azerbajdžanom.

Armensko-turške odnose obremenjuje predvsem zgodovina – natančneje spor glede smrti več sto tisoč Armencev v času razpadanja otomanskega cesarstva v letih 1915-1917. Posledice ljudje občutijo tudi danes, saj je kopenska meja med državama zaprta, uradnih diplomatskih odnosov pa nimata.

Armenija takratne dogodke označuje kot genocid, saj naj bi Turčija sistematično pobila do 1,5 milijona Armencev. Ankara pa to oznako odločno zavrača in trdi, da je bilo v tedanji državljanski vojni ubitih od 300.000 do 500.000 Armencev in tudi najmanj toliko Turkov.

Državi sta leta 2009 uspeli podpisati protokola o normalizaciji odnosov, a so se stvari zapletle pri ratifikaciji v obeh parlamentih. V Ankari so ta korak pogojevali z napredkom pri reševanju vprašanja Gorskega Karabaha, to pa je bilo za Erevan nesprejemljivo, zato je ratifikacijo zamrznil.

Konflikt v Gorskem Karabahu je izbruhnil leta 1988, ko je to večinsko armensko območje zahtevalo odcepitev od takrat še ruske republike Azerbajdžan. Po referendumu leta 1991, na katerem so se tamkajšnji Armenci izrekli za neodvisnost, je izbruhnila vojna, ki je do leta 1994 terjala na tisoče življenj, stotisoče je bilo razseljenih.

Danes je Republika Gorski Karabah de facto neodvisna, a v mednarodni skupnosti še vedno priznana kot del Azerbajdžana, čeprav ta nad območjem od leta 1991 nima nadzora. Od leta 1994 potekajo mirovni pogovori pod pokroviteljstvom Ovseja, ki pa niso prinesli uspeha. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja ob meji redno prihaja do strelskih incidentov. Poteka kopičenje orožja, za katerega tako Armenija kot Azerbajdžan namenjata velik del proračunov.

Tudi to je eden od dejavnikov – poleg korupcije ter azerbajdžanske in turške blokade, ki zavirajo gospodarski razvoj Armenije. Državo sta močno prizadela tudi uničujoč potres leta 1988, nato pa še razpad SZ. Armensko gospodarstvo je namreč pretežno temeljilo na industriji, odvisni od trga in surovin iz drugih delov Sovjetske zveze.

Kljub vsemu je država do zadnje svetovne gospodarske krize, ki jo je močno prizadela, beležila visoke stopnje gospodarske rasti, tudi po zaslugi investicij in pomoči ogromne in premožne armenske diaspore. Ta šteje osem milijonov ljudi po vsem svetu, največ v Rusiji, Franciji, Iranu in ZDA. Izselili so se predvsem po prvi svetovni vojni in po razpadu SZ.(sta)

Na uradni obisk v Slovenijo v sredo prihaja armenski predsednik Serž Sarkisjan.

Foto: Wikipedia.org