Stres na delovnem mestu bremeni 28 odstotkov zaposlenih v državah EU25, ekonomski stroški tega pojava pa predstavljajo med tri in štiri odstotke BDP, kažejo evropski podatki. Stanje v Sloveniji je podobno, a aktivnosti za obvladovanje tega pojava je pri nas še zelo malo, so opozorili organizatorji današnje konference o zmanjševanju stresa.
Na mednarodni konferenci o zmanjšanju stresa in povečanju zadovoljstva ter produktivnosti predstavljajo Program podpore za delodajalce in zaposlene pri odpravljanju stresa, povezanega z delom, in pri zmanjševanju njegovih škodljivih posledic, ki ga izvaja Univerza v Mariboru v sodelovanju z Združenjem delodajalcev Slovenije in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Program pilotno izvajajo v petih slovenskih podjetjih (Lumar Ig, Steklarna Hrastnik, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Talum in Primorje), kjer so se poleg stresa na delovnem mestu lotili spremljanja izostajanja z dela, zmanjševanja produktivnosti, fluktuacije zaposlenih, izgorevanja na delovnem mestu ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. To so pojavi, ki so povezani s stresom na delovnem mestu, je na novinarski konferenci pred konferenco pojasnil vodja tega projekta Aleš Strmečki z Univerze v Mariboru.
V pilotnem programu želijo odkriti tiste dejavnike na delovnem mestu, ki med Slovenci povzročajo največ bolniških odsotnosti, konfliktov, slabega zdravja, prezentizma oz. nizke produktivnosti. Ponuditi pa želijo tudi ukrepe, ti zajemajo izobraževanje, svetovanje ali postavljanje učinkovitega delovnega okolja, s katerimi bi te dejavnike lahko obvladovali, je pojasnil Strmečki.
Evropska raziskava o kakovosti dela in zaposlitve iz leta 2007 je pokazala večje težave, povezane z zdravjem na delovnem mestu med Slovenci, kot pa znaša povprečje EU. Tako je 45,6 odstotka zaposlenih v Sloveniji menilo, da je njihovo zdravje ogroženo zaradi dela (EU 28,6 odstotka).
Skoraj polovica Slovencev je navajala bolečine v hrbtu, povezane z njihovim delom (povprečje EU 24,7 odstotka). O splošni utrujenosti je tožilo 41,4 odstotka Slovencev (povprečje EU 22,5 odstotka), stres je izpostavilo 37,7 odstotka slovenskih zaposlenih (povprečje EU 22,3 odstotka), težave s spanjem zaradi dela pa je navedlo 18,9 odstotka zaposlenih Slovencev (povprečje EU 8,7 odstotka).
Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tako odstopanje za Slovenijo v primerjavi z evropskim povprečjem povezuje z razlikami med državami v vlaganju v varnost na delovnem mestu.
V Sloveniji je največ s stresom na delovnem mestu povezanih težav po njenih besedah v delovno intenzivnih panogah – na primer v zdravstvu in socialnem skrbstvu, izobraževanju, gradbeništvu, predelovalni industriji in finančnem sektorju, je pojasnil Strmečki.
Razlogi za pojav stresa v neki organizaciji pa so po njenih besedah različni – razmere znotraj podjetja, stiki s “strankami” (bolniki, učenci, starši), ker se ne upoštevajo strokovna priporočila o organizaciji dela, pravi Böhmova.(sta)
