V ZDA bodo obeležili 100. obletnico rojstva Ronalda Reagana

Ronald Reagan se je rodil 6. februarja 1911 v mestecu Tampico v zvezni državi Illinois. Tam se je izšolal in odrasel, preden pa se je leta 1937 preselil v Kalifornijo, je nekaj časa delal v zvezni državi Iowa kot radijski voditelj. V Kaliforniji si je ustvaril igralsko kariero in je z nastopom v okrog 50 filmih postal dokaj slaven. Med drugim je bil tudi predsednik igralskega sindikata.

Reagan je bil sprva demokrat, leta 1962 pa si je premislil in prestopil med republikance. Njegov prvi velik korak v politiko je bil odmeven govor v podporo republikanskemu predsedniškemu kandidatu Barryju Goldwaterju leta 1964, dve leti kasneje pa je bil izvoljen za guvernerja Kalifornije. Na položaju je ostal vse do leta 1975, vmes pa je leta 1968 izgubil boj za predsedniško nominacijo republikanske stranke proti Richardu Nixonu.

Reagan se je za nominacijo neuspešno potegoval tudi leta 1976, ko je zmagal Gerald Ford. Uspelo mu je leta 1980, ko je osvojil nominacijo, nato pa še premagal demokrata Jimmyja Carterja. Leta 1984 je osvojil drugi mandat z zmago v 49. zveznih državah proti Walterju Mondaleu.

Med ameriškimi predsedniki novejše zgodovine je status legende dobil doslej le demokrat John F. Kennedy, ki je bil ubit leta 1963 v Dallasu. Letos je tam v nedeljo finale ameriškega nogometa superbowl, kjer bodo med polčasom prikazali poseben kratki dokumentarec v Reaganovo čast. Od nekdanjih predsednikov le še Kennedy uživa višjo stopnjo popularnosti od Reagana.

Republikanski predsedniški kandidati Reagana opisujejo kot politični ideal, h kateremu stremijo, čeprav se legenda ne sklada povsem z dejstvi. Za vzor je tudi demokratskemu predsedniku Baracku Obami, in sicer zaradi optimizma, s katerim je prevzel Američane. Obama tudi upa, da se bo zgodovina ponovila. Reagan je leta 1984 zmagal v precejšnji meri zato, ker se je izboljšal gospodarski položaj in je lahko volivce brez strahu vprašal ali so na boljšem kot leta 1980.

Po Reaganu nosi ime letališče, letalonosilka, pa tudi več cest. Podani so predlogi, da se njegova podoba uvrsti na 50-dolarski bankovec namesto predhodnika Ulyssesa Granta.

Njegova predsedniška knjižnica v Simi Valleyju v Kaliforniji je romarsko središče republikancev. Tam si lahko med drugim ogledajo kose berlinskega zidu, glede katerega je Reagan leta 1987 v Berlinu sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu poslal slavni poziv, naj ga zruši.

Reagana imajo za zmagovalca nad Sovjetsko zvezo zaradi programa vojna zvezd, ki naj bi komunističnega velikana finančno tako izčrpal, da mu je preostal le bankrot. Obenem pa je v času njegove vladavine doma javni dolg zrasel s 712 milijard dolarjev leta 1980 na 2000 milijard leta 1988.

Reagan je doma zagovarjal politiko nizkih davkov, nizke inflacije, visoke gospodarske rasti in deregulacije. Njegov rek, da država ni rešitev problema, ampak problem, je danes za republikance sveto. Njegovi gospodarski politiki se je reklo “Reaganomija”, njegov podpredsednik George Bush starejši pa jo je kasneje kritično preimenoval v “vudu ekonomijo”.

Na zunanjepolitičnem področju je Reagan med drugim ukazal invazijo na otoško državico Grenada, bombardiranje Libije, po Evropi je nameščal jedrske rakete, Sovjetsko zvezo imenoval za imperij zla, potem pa se s tem imperijem pogajal za zmanjšanje jedrske nevarnosti. Leta 1983 je iz Libanona umaknil ameriško vojsko, ko so teroristi bombardirali oporišče marincev in jih pobili več kot 200.

Ronald Reagan, 40. ameriški predsednik, ki je v ZDA pustil neizbrisen pečat.