Tovariš Türk in velik(ovšk)a laž
Piše: Dejan Kaloh
Da je v prejšnjem tednu objavljeni dokument Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje jasno izkazal, da je Danilo Türk leta 1980 bil med »top ten« komunističnimi politiki, ki so jih neposredno obveščali o posledicah velikovškega atentata, je neizpodbitno dejstvo, zato bom raje začel tam, kjer je Danilo Türk končal svoje pojasnjevanje (beri: sprenevedanje) o svoji izvorni obveščanosti glede velikovške teroristične akcije – na njegovi tiskovni konferenci, ko je bil čas za novinarska vprašanja.
Tam se je Türk nespretno izmikal ter uredniku tednika, ki ga pravkar berete, celo očital, da ne zna postavljati (pravih?) vprašanj. Jasno je bilo, da je bil Türk znerviran kot že dolgo ne, saj ga je Berlecova poanta dreznila vse nazaj do njegovih tovariških časov. Njegova laž, da je za omenjeno teroristično akcijo izvedel le iz medijev, je bila dokončno razgaljena in to Türku seveda nikakor ni bilo po volji. Če se je na tiskovki še nekako zadrževal, pa je že naslednji dan v intervjuju za Mladino pokazal obraz, ki ga do sedaj še nismo uspeli videti – tiste, ki so na njegovo laž posvetili z lučjo, je napadel ad personam. In ni bilo naključje, da je Türk za svoj frontalni napad na Janšo izbral tednik, ki ga je pred časom na naslovnici slikal v prisilnem jopiču.
Profil Janeza Janše naj bi tako po Türkovih besedah slovenski javnosti bil dobro znan, saj ga je baje opisalo že knjižno delo Svet kot zarota Spomenke Hribar. Türk je šel še dlje in ocenil, da je Janša »premetenec«, se pravi politični lisjak, katerega politika bi se morala zavrniti. Ne, predsednik Republike Slovenije: vaša politika je ta, ki bi se morala nujno zavrniti, vi pa bi morali nemudoma odstopiti. Najprej ste sproducirali velik(ovško) laž, nato pa še dalje brezsramno zavajali vso slovensko javnost. Žalostno!
Dokumenti, ki jih je SDS objavila na svoji spletni strani, so prav tako odlično reflektirali Türkovo dvojno preteklost in njegovo magično preobrazbo iz visokega komunističnega uradnika, ki se je z velikovškim terorističnim napadom hočeš-nočeš (vsaj po obveščanosti) pri svojem delu moral dotakniti tudi zloglasne Udbe do slovenskega prvega državnika.
Türk je na svoji tiskovni konferenci govoril tudi o nekakšni dvakratni indirektnosti, ki naj bi ga razbremenila njegove laži, saj naj bi v ključnem dokumentu šlo le za »povzetke takratnih poročil medijev«. Morda je Türku tudi tokrat kdo nasedel. Nič hudega. Za vse druge pa bo naslednje leto prineslo dvojno direktnost. V letu 2012 bodo namreč spet dvojne neposredne volitve; državnozborske in predsedniške. Takrat bo spet odlična priložnost, da volivci na vladajoči in predsedniški položaj ustoličimo tiste, ki imajo veliki moralni kapital in v prejšnjem režimu niso bili med vrhuško tistih, ki so jih neposredno obveščali o terorističnih akcijah.
Žalostno je vse skupaj, imamo gospoda predsednika, ki se vede kot predrzen in neubogljiv pobalin.
Ob sedanji globalnosti ni nobeno vprašanje, tudi tujina ve, kakšen je ta naš Turek. In kot takega ga bodo tudi sodili in obravnavali. Človek bi rekel, to ni nič, dobil je, kar je zaslužil. Pa ni tako. Slovenija to smo mi vsi, on pa je naš šef. Ni hudič, da ne bodo tujci rekli: “Prav jim je, sami so ga volili, naj ga pa še prenašajo.”
Pa temu ni tako. Jaz ga nisem volil, a prenašati ga moram!!!
Tujina dobro ve kakšne politike imamo. Imajo že njihove profile. Pa ne samo njihove!
Facebook & Google are CIA Fronts
Thursday, 17 February 2011 10:32
‘There used to be a saying: ”No one makes a name for himself without giving something up.” As a youngster, I was awed by people who ”made it to the top” by creating and innovating corporations, technologies, or simply establishing themselves through sports, music, entertainment, etc. thus becoming millionaires.
Now as I have grown older, I realize how illusory this paradigm really is. I came to the conclusion that if you want to reach the ”top’,’ you have to give up your soul.
Take Mark Zuckerberg for example. He is one of the most ”successful entrepreneurs” in the last decade. Having made a fortune through his Facebook empire, he reaches more than 500 million people worldwide. It seems like a fairytale. A student creates a new interface to connect the people throughout the world. Well, it sounds great doesn’t it? It would, if we were true.’
Read more: Facebook & Google are CIA Fronts
Dejan!
1) Vloga Socialistične zveze je bila konec sedemdesetih let, povsem minorna. Vanjo so poskušali vriniti vso nekomunistično civilno družbo. Da bi pred tujino prikazali naš ”pluralizem”.
Trditev o pomembnosti Türka takrat je lahko le za lase privlečena, ali pa izhaja iz nevednosti.
2) ”Tam se je Türk nespretno izmikal ter uredniku tednika”.
Dejan. Očitno je bilo, da je novinar hotel s svojo trditvijo, predsednika sprovocirati. Predsednik se pač ni dal in je vztrajal na konkretnem vprašanju. Bi se morda moral tebi na ljubo pustiti sprovocirati? Si pa hecen.
In kaj je SDS/ovski cunami pokazal?
Dejstvo je, Türk leta 1979 ni bil visok komunistični uradnik, ampak je bil le (konec leta 1979), predsednik ene podkomisije minorne SZDL.
Morda so mu mladinci nasedli, ampak le tisti, ki se niso poglobili v datume obveščanja. In tisti, ki ne poznajo minornosti SZDL-ja.
Rado, odgovori mi jasno in kratko samo na dve vprašanji; kako je kljub minornosti, kot sam praviš, Socialistične zveze, Türk bil med desetimi komunističnimi “asi” poleg Kučana, Popita, Ribičiča in drugih komunističnih težkokategornikov posebej obveščan o tako pomembni zadevi kot je bil velikovški napad? Kako so ti to razlagaš? In podvprašanje: zakaj je Türk kot slovenski predsednik slovenski javnosti tako očitno lagal o svoji obveščanosti?
Ni bil!
Prvokategorniki so nedvomno dobili iformacije iz prve roke, neposredno po neposrecenem atentatu.
Türk pa je postal predsednik podkomisije za zamejce šele 3 mesece po atentatu, izvleček časopisnih člankov pa sele po devetih mesecih po atentatu.
Kot član SZDL/ja je dobil info zaradi igre takratnih oblasti, češ v Jugi imamo pluralizem!
Rado, pojdi se solit. Prijavi se pri Turčinu, morda ti bo dovolil, da mu čistiš čevlje, ko si mu tako zvest.
@Ponarejen Kraševc – z obema tvojima komentarjema se popolnoma strinjam, karkoli bi dodajal, bi le ponavljal tebe. Tako je kot praviš.
Berem: Vloga … je bila minorna.
Prvič: Namesto tujke minoren imamo lepo slovensko besedo – MANJ POMEMBEN.
Nauk: Ne onesnažuj brez potrebe svoj materni jezik!
Drugič: Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL) sploh ni bila manj pomembna družbenopolitična organizacija. V vseh občinah je SZDL organizirala takoimenovane tedenske uskladitve (onesnaževalci jih imenujejo koordinacije). Ta usklajevanja je organizirala SZDL. Glavno besedo je imela res partija, toda brez blagoslova SZDL se ni smelo nič zgoditi. Funkcionarje so na vodilna mesta sprejemali le s podpisom SZDL. SZDL je nadomeščala partijo in skrbela za “politični red”. Prav tako je SZDL jamčila pravilno ideološko naravnanost kandidata oziroma ga je odklonila. Zagotovo SZDL ni bila manj pomembna družbenopolitična organizacija, kot menijo nekateri mlajši teoretiki. Jaz sem SZDL-jevske manevre krepko občutil na svoji koži.
Tirek:”Pa dajte prosim že nehat s temi drugorazrednimi temami, v resnici imam mnogo resnejše probleme, naprimer ali se moji štumfi skladajo s kravato in kakšno darilo naj kupim Vasilisi za rojstni dan. Pa saj cel svet ve, da so bombe sami sebi nastavljali hajmatdinstovci in oni so tudi packali po spomenikih, naša dva domnevna terorista sta bila tam kot turista, čista ko suza.”
/ Drugič: Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL) sploh ni bila manj pomembna družbenopolitična organizacija. /
Ive ne ga srat no! Kaj se je dogajalo v SZDL-ju so odločali v ZK!
/Jaz sem SZDL-jevske manevre krepko občutil na svoji koži./
Seveda Ive, a diktat je bil partijski.
Dobro poznam njihova usklajevanja. SZDL je vsekakor imel svojo težo in ga ne gre potiskati na obrobje. (Tokrat počenjajo prav to, v zaščito predsednika Türka.) Njegovo vlogo sem delno že napisal. Lahko še marsikaj dopolnim. Sicer se ne mislim mazati rok z izrazi, kakršen je napisan v drugem stavku. (Pa sem mislil, da gre za uglajenega človeka – intelektualca. Kakšna zmota!)
Mudu morenu pa predlagam, naj se še naprej ukvarja s svojimi “štumfi” in kravatami in ne bo imel nobenih težav. Če mu drugorazredne teme ne ustrezajo, naj jih preskoči in se z njimi ne ukvarja. Zelo enostavno!
I.A.S.
Še kaj bomo verjeli temu Turčinu, ko pravi, da je za atentat v Velikovcu zvedel iz medijev. Pa kaj še! Vsa njegova bojazen izvira iz tega, da se ne bo še pojavil kakšen zanj obremenjujoči dokument, kot je denimo ta, da je bil proti osamosvajanju Slovenije. Takrat pa naj res samo spoka in pusti predsedniško funkcijo kakšnemu pravemu in klenemu Slovencu.
Mudu morenu se opravičujem. Spregledal sem, da je besedilo izvedeno v premem govoru dr. Danila Türka. Ja, v tem primeru se z njegovim prikazom predsednikovega razmišljanja povsem strinjam.
(Pa sem mislil, da gre za uglajenega človeka – intelektualca. Kakšna zmota!)
Ja Ivo,
vsi smo razočarani. Tudi jaz sem predlani aprila na predstavitvi vaše knjige v Žalcu, razmišljal o vas, kot o objektivnem raziskovalcu medvojne zgodovine.
Danes pa vas berem, kot klenega in neomajnega domobranskega ideologa.
Ce la vie.
Mimogrede,
Janša leze čedalje globje v godljo, ki jo je hotel zakuhati dr. Türku.