Stanovnik ima privide, hkrati pa si želi revolucionarnega boja
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Predsednik borčevske zveze Janez Stanovnik težko prenaša mir. Po izjavi v Demokraciji, z dne 9. decembra, str. 6, si očitno želi odprte fronte in revolucionarnega boja. Zdi se mu neverjetno, da se po sedemdesetih letih od ustanovitve OF ponovno pojavljajo domobranci, ki hočejo uveljaviti zmago premagancev. Sodeč po tej izjavi, živimo v dokaj nenavadnem sistemu: komunistov ni več, domobrancev pa je vse več in več. Pa poglejmo kdo bolj dreza v zgodovino in obira kosti iz polpreteklosti.
Če omenim le Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je njihovo obujanje preteklosti in nostalgija po revolucionarnih akcijah več kot očitna. Vsako leto organizirajo vrsto prireditev, na katerih člani združenja korakajo z zastavami, prapori, venci, kolajnami. (Posebej zavajajoče so njihove titovke z zvezdo in znakom Triglava.) Njihovi »slavni« govorniki dosledno poveličujejo NOB, redno prezirajo (skrivajo) revolucijo in tako zavajajo ubogi in naivni narod, ki je še vedno okužen od 40-letnega socialističnega raja.
Pa se spomnimo in obnovimo nekaj sodobnih partizanskih »mitingov«: Vsakoletne slavnostne prireditve ob obletnici padca Pohorskega bataljona na Osankarici; spominske prireditve ob dnevu upora proti okupatorju (do danes nam ni še nihče pojasnil, kdo in komu se je uprl 27. aprila 1941); slavnosti v spomin na dan vstaje slovenskega naroda (prvi strel iz partizanske puške je bil usmerjen in sprožen proti Slovencu); spominske slovesnosti ob obletnici padlih borcev VOS-a (samo v Ljubljani, v jeseni 1941, je VOS pobil 65 civilistov); prireditve ob obletnicah rešitve britanskih ujetnikov (na začetku vojne je slovenska partija Angleže obravnavala kot sovražne imperialiste); organizacije mnogih borčevskih pohodov in srečanj (kjer ne manjka jedače in pijače).
Veliko bolj smiselne in zgodovinsko utemeljene so žalne slovesnosti ob pobojev ranjencev, internirancev ter spomini na padle talce v Gramozni jami; vsakoletni spomini na osvoboditev 130 zapornikov iz Starega piskra v Celju …
V tem času pa smo pred veliko burko, ki jo tranzicijska levica imenuje slavna Dražgoška bitka. Vsako leto pričakujem, da se bodo udeleženci proslave na Dražgošah vendarle vprašali, kaj praznujejo, kaj se je pravzaprav takrat zgodilo. Verjamem, da jim bo ob spoznanju, da slavijo pobeg partizanov pred Nemci precej neprijetno. Slovenski komunisti so iz svojega poraza, ki je botroval veliko človeških življenj in požig vasi, ustvarili mit. Podobno kot Srbi, ki slavijo izgubljeno bitko na Kosovem polju že dolgih 620 let. Bomo tudi mi Slovenci potrebovali toliko let, da si zbistrimo možgane in se rešimo pogubne politične indoktrinacije?
Na zaključku prispevka ponavljam vprašanje: Kdo bolj aktivno sega v preteklost in dreza v zgodovino? Kdaj se bo gospod Janez Stanovnik prilagodil razmeram časa in se pridružil običajnim državljanom? Kdaj bo prenehal vznemirjati ljudi, jih strašiti in žaliti z domobranci – seveda, z žaljivim prizvokom? Kdaj se bo umiril in tako najbolje poskrbel za svoje zdravje?!
Če lahko iz zornega kota kar nekaj let po vojni rojenega opazovalca pogledam na medsebojne prepire starcev, udeležencev II. svetovne vojne na naših tleh.
Potem vidim, da je partizanska, borčevska stran zadnje čase precej utihnila v svojih polemikah. V mislih imam leto 2004 in dalje. Takrat so se po Janševi zmagi, borci NOB potegnili nazaj in skorajda niso javno polemizirali.
Zadnjih šest let je bilo večinoma slišati le domobransko stran in “njihovo resnico”.
Če se je Stanovnik ponovno oglasil, je to najbrž zaradi tega, ker so borci spoznali, da takšna taktika ni učinkovita. Domobranskim stališčem je potrebno nujno prirediti ustrezna partizanska videnja NOB, da mlajša generacija ne bi dobila zgolj enostranskega vpogleda v takratna dogajanja. Slednje pa bi že skoraj bilo enako povojnemu enostraskemu komunističnemu prikazovanju zgodovine.
Rado, spet lažeš. Stanovnik se ravno tako dere – je pa res, da se stara in ima manj moči.
Dražgoška bitka je še vedno proslava št. 1.
Ni se za bati, da bi mlajša generacija dobila samo enostransko domobransko sliko zgodovine. Komunajzerje muči to, da ni več njihovega enoumja.
Dokler bo Pahor in cela njegova vlada govorila, da začetki samostojne Slovenije segajo v čas NOB…Stanovnik ne rabi niti govorit, drugi delajo za njega….
Zakaj se mora na določene teme vedno kot prvi oglasiti Rado. Po njegovi izjavi o “prepiru starcev” predvidevam, da je mlad in še skrajno neumen mladenič, brez soli v glavi.
Če pa je tako, potem naj končno enkrat utihne, saj samo ponavlja fraze, ki so mu jih v betico zgnetli neki postkomunisti in podobne barabe.
V resnici je tako, kot pravi Franc: številka 1 je od komunistov pripravljena bitka v Dražgošah. Provocirali so namreč in žrtvovali civiliste, da bi sebe poveličevali.
V tej točki pa ima Rado prav, da se tam vsakoletno zbirajo komunistične mumije.
Trenutno je važno samo eno in bo v bližnji prihodnosti odločilno za preživetje većine prebivalstva na planetu.
Konec hladnne vojne in seme nove.
Ameriška neizogibna usoda: Nadzor nad Evrazijo.
Mackinderjev načrt za ameriško hladno vojno.
Nova hladna vojna – obkoljevanje Rusije in Kitajske.
Ameriški zakon o raketni obrambi iz leta 1999.
Obarvano revolucionarno rojenje in državni udari.
Od Tavistocka do Randa.
Vojna za evrazijske plinovode.
Nevladne organizacije s podporo ZDA.
Nova hladna politika zaradi nafte.
Nova naftna geopolitika Washingtona.
Cheneyjeva energetska politika.
Končni cilj: uničenej Rusije.
Naštel sem samo en del.
V teku pa je tudi operacije sesutja bank …
In kaj nam bo sedaj Dražgoše in Stanovnik ter domobranci tukaj pomagali?
Srbi imajo svojo slavno kosovsko bitko, ki je v bistvu poraz srbske vojske, Slovenci pa poveličujemo dražgoško “bitko”, ki je sramoten beg partizanov, ki so uživali zimsko gostoljubje domačinov (ne vem če prostovoljnega), malo izzivali nemško soldatesko in se, potem ko je zares postalo vroče, strahopetno umaknili v gozdove, domačine pa prepustili maščevanju in dopustili požig vasi. Takšno je moje videnje te “slave” bitke in do sedaj me ni še nihče prepričal v nasprotno. Niti Rado ne.
Slovenci nismo več tako naivni,da bi verjeli proslavam zveze borcev.Dejansko
stanje je popolnoma drugačno.Če bi nas res osvobodili partizani;vendar to ne
drži.Vojna bi trajala še 100 let predno bi osvobobili svojo zemljo.Tito in njegova
partija se je ukvarjala s slovenskem prebivalcem.Utrdila naj bi svojo prevlado
z nasiljem lastnega naroda za oblast.S tem zavajanjem še danes barvajo
ljudi,kar se je zgodilo pri nas je absurt.Ena do dve generacije bo potrebno;
da se znebimo komunističnega nasilja.
Je tipo spet v akciji, ali je to le fatamorgana.
Ne vem, kaj je res tako težko razumeti. Bom povedal v parih preprostih točkah.
1) Komunisti so izkoristili 2. svetovno vojno za prevrat in znotraj te svetovne vojne je potekala državjanska vojna.
2) Povojna oblast je storila pokole po sistemu, kdo ni z nami, je proti nam.
3) Kolaboracija določenih Slovencev (domobranci) z okupatorjem je bila sramotna, a tudi ne enoznačna. Domobranci so resda sodelovali z okupatorjem, a to so izkoristili predvsem za boj proti komunističnemu terorju.
4) Kot pravi Leljak: neumno je povezovati boj NOB s slovensko osamosvojitvijo – dobro vemo, da so ravno ortodoksni komunisti želeli tepihovati Slovenijo.
5) Stanovnik naj se končno neha igrati partizane in domobrance in naj predsedstvo borčevske zveze odstopi nekomu, ki vsaj ne bo potvarjal zgodovinskih faktov.
Zdaj je še Pavleta Gantarja popolnoma razum zapustil. Na neki (komunistični) prislavi v Tisju (nekje pri Šmartnem/Litija) je tvezil o junaški borbi med drugo svetovno vojno in da je bil tam že postavljen temelj za samostojno Slovenijo. Pozablja pa (čeprav je dosti star), da nas je še pred 20 leti napadla Jugovojska, ker smo se hoteli odcepiti od Jugoslavije.
To je prvorazredna provokacija, tak capin ne bi smel sedeti v parlamentu. Res bi se morala zgoditi ulica (morda na romunski način), da bi končno imeli mir pred komunistično sodrgo.
Mnogim se je dandanes povsem zameglil razum. Terminologija, ki jo uporabljajo za diskvalifikacijo zdaj tega, zdaj onega sodi v čas hladne vojne in je dostojnega človeka nevredna.
Komunistični, komunajzarski, levakarski in podobne zmerljivke ne sodijo v demokracijo. Parlamentarno demokracijo imamo gospodje. Obnašajmo se temu primerno.
A ker ne verjamem, da boste tisti, ki vas vodijo negativna čustva, prenehali z zmerjaštvom, bo verjetno tudi druga stran pričela z klerofašističnimi psovkami.
Osebno sicer ne verjamem danes niti v komunizem, niti v klerofažizem, a očitno je, da vas drugače ne bo mogoče nevtralizirati.
Rado, spet mešaš jabolka in hruške. Hladna vojna je nastala zaradi zločincev, ki si jih naštel zgoraj. Zame to niso žaljivke, z temi banditi sem moral živeti in jaz vem, kako je bilo.
Če pa je to tebi neznano, potem se ne vključuj v debato. Saj sem že rekel, da si mlad fantek, še mlečen okoli ust.
Jugovojska je po vojni revanšistično pobila brez sojenja, vse ki jih je deklarirala, kot domobrance.
Tudi ti Anakonda brez sojenja, brez dokazovanja konkretni osebi pripišeš kaznivo dejanje ali moralno spornost,
skratka zgolj tvoj čustveni naboj je dovolj, da človeku prilepiš etiketo “komunajzar” in ga izločiš iz družbe kot enakovrednega človeka. Nobene nepristranskosti, nobenega sojenja!
Če v tej luči presojamo tebe si torej ekvivalenten povojnim oblastnikom, le da ljudi ne dajaš pobijati, zato ker pač smo daleč od zla II. svetovne vojne in nimaš moči dajati take ukaze.
Je pa dovolj simptomatično že videti s kakšnim srdom se obračaš name. Strah me bi bilo biti tvoj sosed.
Rado, prav imaš. Komunajzerji ne sodijo v demokracijo. Zato naj se speljejo na smetišče zgodovine in nam naj dajo mir.
Resnica prihaja na dan in komunajzerji tulite, ko vam ta resnica ni všeč.
Komunajzerji po vojni niso “revanšistično” (maščevalno) pobijali, ampak so delali komunistično čistko. Pobijali so vse potencialne nekomuniste.
Seveda pretiravaš pri obtoževanju nekomunistov. Mi zgolj zagovarjamo, da se jim prepreči to, da bi šli na oblast. To so naredile skoraj vse bivše komunistične države.
In tako, kot je v Nemčiji prepovedan nacizem, bi morali v Sloveniji prepovedati komunizem.
“so delali komunistično čistko. Pobijali so vse potencialne nekomuniste.”
In kaj ima to z mano Franc? 65 let po tistem? Ker ti ideološko ne ustrezam mi pripišeš izvirni greh sokrivde za takratne zločine in me izločiš iz diskusije!
Neo komunistov ni. So le verbalni produkt ene izmed ideoloških strani, ki bi rada vladala brez konkurence. Očitno je, da si tvoja ideološka stran želi vladati mimo parlamenta. Pri parlamentarni demokraciji je pa legitimna vsaka ideja, ki gre skozi sito volitev. In dobi svojo težo v proporcu dobljenih glasov. In s tem se mnogi težko sprijaznete.
Meni je Franc, zelo tuja tvoja ideologija, pa kljub vsemu nimam problemov s sobivanjem.
Razmisli malo o tem.
@ Rado, motiš se kot vedno! Jaz ne bi nikogar ubil. Storil pa bi vse, kar je mogoče, da taki pokvarjenci, kot so bili komunisti in njihovi podrepniki nikoli več ne bi mogli na oblast.
Komunajzarji so tisočkrat dokazali, da so slabši kot živali. Živali ubijajo iz, ker so tako ustvarjene, potrebe za preživetje. Komunajzarji pa so morili iz poslastice in sle po vladanju. Kar pa je najhujše, tega ne priznajo niti oni sami, niti njihovi nasledniki (SD, LDS, Zares). Tvoja velika (največja) napaka kot človek pa je, da ne zamudiš nobene prilike, da bi jih ščitil in zagovarjal. Tukaj ni nič “pavšalnega”, temveč so čisto konkretna dejstva. To te dela “manjvrednega” po karakterju.
Anakonda
Če izvzamemo ubežnike na katere so streljali graničarji, ki so bili pod poveljstvom jugovojske,
je bila v RS zadnja justifikacija leta 1961, ko so ubili pravnomočno obsojenega razbojnika Rihtariča. V letih 1961 do 1990 ni bilo na tleh nikakršnih političnih ubojev.
Zato tej generaciji politikov, ki so že bili aktivni po letu 1960 in so še danes, ne moreš pripisati krivde za nikakršne uboje.
Dejstev, na katere se sklicuješ v svojem zadnjem stavku, preprosto ni!
Rado, spet se sprenevedaš. Kaj pa tisoči umorjenih po maju 1945. Jaz živim že malo dalj časa, na tistih “nekaj”, ki so bili umorjeni po 1960 sploh ne mislim.
Raje nehaj, saj stvari samo mešaš, ne da bi vedel, kaj govoriš.
Zbornik Republike Slovenije podrobno opisuje vse žrtve vojnih in povojnih pobojev (na stani 21). Iz te preglednice je jasno, da je v bratomorni vojni imela več žrtev parizansko – komunistična stran, kot pa jih je imela domobransko – hitlerjanska naveza.
Lahko se mečeš na zobe Anakonda,
številke so neisprosne. Vsi so bili žrtve, dragi Anakonda, le na osvoboditeljski strani jih je bilo več. Kruta dejstva!
Spet mešaš. Tiste partizanske žrtve niso od domobrancev, temveč zaradi partizanske neumnosti, ko so provocirali (Dražgoše etc), čeprav so vedeli, da niso zmožni zmagati. In tiste “žrtve” so bile v času vojne in ne PO VOJNI.
Prosim, nehaj ker te ne morem več prenašati v tvojem zvijanju.
Kakšen je bil procent žrtev v Dražgošah, glede na celotno število žrtev?
Majhen. Ena sama bitka, en sam delček mita pač ni dovolj za razumevanje bratomorne vojne.
Ne govori prosim torej o posamičnih primerih, ampak glej celotno sliko.
Če bi pa rad govoril le o žrtvah vojne (in nič o povojnih pobojih), potem je razmerje žrtev domobranci – partizani še toliko hujše. Torej, zelo malo pobitih domobrancev in enako število pobitih na partizanski strani. Zapletel si se v dialektiko Anakonda, s katero dokazuješ ravno nasprotno od tistega, kar si srčno želiš dokazati.
He, he. Kar! Mene nič ne moti.
Vsak primer zase je posamičen, ti … ne vem, kako naj te imenujem. Teslo si, nič se ne naučiš.
Konec pa je skupen in ta je znan. Basta!
Rado, zakaj toliko zmerjanja, diskvalifikacij, nestrpnosti. Pravite, da se je mnogim zameglil razum. (Zelo žaljiva pripomba.) Do sebe kažete pretirano dobro mnenje, do drugih pa zaničevanje in prezir. Zakaj se ne lotite teme, ki je nakazana v kolumni? Vedno znova se lotevate posamezne razpravljalce, jih ocenjujete, običajno popravljate in žalite. Zakaj? Rdeča nit zadnje kolumne so borčevski “mitingi”. Pravite, da je borčevska stran utihnila, domobranska pa kar naprej in še vedno dreza v zgodovino. Pa naštejte domobranske aktivnosti in jih primerjajte s partizanskimi oz. borčevskimi. Če je le mogoče brez žalitev in večvrednostnimi kompleksi. Pa še to: Podatke, kakšna so razmerja žrtev med domobranci in partizani, boste našli v zborniku Žrtve vojne in revolucije (izdal Državni svet RS) na strani 25 in 26. Preberite in ne zavajajte bralce in razpravljalce tega spletnega portala.
@ ABC, Rado ni nič drugega, kot majhen provokant. Jaz se zaradi njega ne razburjam in ON mene tudi ne more zavesti, za kaj takega je še preveč naiven in preveč mu tudi manjka. Kaj pa mu manjka, pa naj ON sam ugane. Mogoče je samo življenjska izkušnja, morda pa tudi kaj več.
Vsi pa vemo (tudi tardeči, le da oni tega ne priznajo), koliko žrtev je bilo, kdo so bili žrtve in kdo so bili krvniki.
Definicija je jasna: med vojno so padli, vse kar pa je bilo umorjeno v času miru so bile žrtve. Posebej še vse tiste umorjene žene in njihovi otroci, ki so bili zverinsko umorjeni po juniju 1945. Te žrtve so bili nedolžni ljudje, njihovi morilci pa neki samooklicani revolucionarji in obenem pripadniki sekte morilcev (komunisti). Še za nemške krvnike je bilo ustanovljeno v Nürnbergu sodišče, ki je vsak slučaj posebej proučevalo. Pri nas pa se je klalo vsepovprek, če je bilo sklicano kakšno kvazi sodišče, pa so bili zagovorniki hujši od tožilca.
To so dejstva in tega naj se gospodje, ki sodelujejo na tem portalu, zavedajo.
SLOVENCI zapomnite si razliko med NACISTI IN KOMUNISTI:
Nacisti so pobijali druge narode, komunisti pa svoje.
Hors,
državljanska vojna je bila. Tudi domobranci so pobijali svoje. Si morda pozabil?
ABC,
pri kom je zmerjanje ipd., je jasno, če greš gledat prejšnje replike. Pri meni gotovo ne.
O Zamegljenem umu.
Čemu pa naj pripisujem zmerljivke: komunajzar, rdečkar in tepec? Mar kulturi in razumu?
O Žrtvah.
Ko govoriš o strani 25 in 26, pozabljaš, da so imeli domobranci nalogo, da so vse ujete partizane morali predajati gestapu (ki je za njih opravljal umazano delo) Zato je statistika v prvih letih vnjihovo korist. Če k temu dodamo še ovajanje, vidimo da so Nemci in Italijani v državljanskem spopadu, opravili veliko dela v korist domobranstva.
V letih 1944 in 45 so domobranci večinoma prenehali predajati ujete partizane (in so jih pobili sami), zato statistika pokaže, da so domobranci pobili več partizanov, kot pa partizani domobrancev. (stran 27 istega zbornika).
Anakonda:
“ON mene tudi ne more zavesti”.
Anakonda,
veliko si domišljaš. Jaz se s tabo sploh ne ukvarjam. Le tvoje netočnosti seciram. Zgolj zato, da manj vpoznani ne bi bili preveč zavedeni.
O povojnih pobojih.
So obžalovanja vredni dogodki, ki več, ali manj sledijo vsem vojnam na tem svetu.
Navsezadnje so tudi zavezniki po vojni, pustili umreti od lakote in mraza preko milijona nemških ujetnikov 1945/1946.
http://rado.blog.siol.net/2008/06/04/povojni-poboji-komunizem-ali-revansizem-kratka-razjasnitev-pojmov/
Ceprav je res, da je zmagovita stran po vojni enostransko prikazovala vojna dogajanja, je tudi zdaj nepietetno poslusati simpatizerje domobranstva, kako iz svojega kolaboriranja s tretjim rajhom delajo herojsko dejanje.
Tudi oni so bili svojega denarja vredni!
Donko, otroče! Ti sploh ne več kaj so to partizanljeni in kaj so domobranceljni.
G. Rado ponovno in še kar naprej dokazuje, da ne more iz svoje kože. Njegove zmerljivke so pač dovoljene (zamegljevanje uma in podobno), zmerljivke drugih, so pa sad nekulture, nedemokratičnosti, primitivizma … Še vedno izbira določene teme (poudarke), jih razdeljuje v sebi všečne in nevšečne in potem določi, katere bo uporabil in katere izpustil oz. prezrl. To je do sogovornikov, milo rečeno, nekorektno in nepošteno. Želim biti konkreten:
G. Rado želi prepričati sogovornike, da so protirevolucionarji povzročili več žrtev kot partizanska stran. Pravi, da je to zabeleženo v zborniku na strani 21. Žal, tam tega ni napisano. Zapisano pa je, da so partizanske enote povzročile 27.135 žrtev, vaške straže, slovenski četniki in domobranci pa skupaj 14.720 žrtev. Katera številka je večja? Kdo torej zavaja in se neodgovorno poigrava z bralci portala? Nadaljujem: Rado se sklicuje na stran 27. Kaže, da poročila ni razumel. Na tej strani v povzetku dobesedno piše – citiram: Do konca vojne je partizanska stran povzročila okrog 6.400 smrtnih žrtev, protipartizanska stran pa okrog 3.200. Razmerje je natančno 2:1. Konec citata. Kdo torej spet in ponovno zavaja? Žal pa g. Rado ne želi komentirati strani 25 in 26, kjer je partizansko nasilje še bolj drastično prikazano. Kot rečeno: zabeleženi podatki mu ne ustrezajo, zato jih enostavno preskoči. Lahko je biti tak komentator. Mnogo težje pa je s takim komentatorjem voditi dialog. Svoja stališča gradi na netočnih in prirejenih podatkih. Predvsem pa me moti njegov slog pisanja. V njegovem predavanju je, vsaj zame, preveč samovšečnosti in podcenjevanja. Vsaj zdaj, v predprazničnih dneh, bi človek pričakoval malo več topline, duše in človečnosti.
Druže Rado pojma nema, što se to zbiva na pozornici. Mali glupane, k’o svi ljevaki.
ABC, “G. Rado želi prepričati sogovornike . . ”
Dovoli, da sam povem, kaj želim povedati.
“Zapisano pa je, da so partizanske enote povzročile 27.135 žrtev, vaške straže, slovenski četniki in domobranci pa skupaj 14.720 žrtev”
Ni to zapisano, ampak koliko je bilo skupnih žrtev v času 1941 – 1946 po posameznih kategorijah.
Torej med partizani je bilo 27.135 žrtev, med domobranci pa 14.720 žrtev. (med in po vojni)
Le, preberi še enkrat!
ABC, citiram: “Razmerje je natančno 2:1. Konec citata. Kdo torej spet in ponovno zavaja?” Dragi ABC, jaz sem številčno navajal le leti 1944 in 1945.
Citiram: “V letih 1944 in 45 so domobranci večinoma prenehali predajati ujete partizane (in so jih pobili sami), zato statistika pokaže, da so domobranci pobili več partizanov, kot pa partizani domobrancev. (stran 27 istega zbornika).”
V letih prej je seveda res bilo več žrtev na domobranski strani, a le zaradi tega, ker so domobranci dajali ujetnike gestapu, oz. so partizane ovajali Nemcem, zato da so ti zanje opravljali umazano delo.