Zmagoviti pohod (sodne) resnice
Piše: Dejan Kaloh
Bil je že čas. Drugače bi prav zares umrla pravna država, z njo pa vse prave resnice.
Nikoli ne bom pozabil, kako je Delov novinar Dejan Karba v nekem svojem zapisu modroval, da je resnica kot mama. Da je ena sama. In da bo tudi resnica afere Patria prej ali slej razumljiva vsem, tudi gospodu Janši. Pogumne besede za nekoga, ki se ga poleg njegovega delodajalca (beri: časopisno-založniškega podjetja Delo) podrejeno toži za preklic in opravičilo neresničnih besed (pretakanje Patriinega denarja v SDS), ki jih je ta zapisal v nekem svojem drugem (po vsej verjetnosti naročenem) tekstu v zvezi z afero Patria.
A poglejmo si najprej, kaj kažejo nekatere druge resnice, ki so se že preverjale na sodnih forumih, in v katere je hočeš-nočeš bil vpleten prvak slovenske opozicije Janez Janša. Prvi v nizu oseb, ki so priznale, da so o Janši raznašali neresnične izjave in trditve, je bil Boško Šrot. Ta nekdanji prvi pivovar in padli tajkun, je avgusta 2008 za Večer zatrdil, da »Janša parkira delnice od Petrola do Term Čatež«. Kasneje je v sodni poravnavi preklical svojo izjavo. Nadalje, Anton Rop in njegove sporne medijske izjave (junija 2006) o Janševem dogovarjanju z nekdanjim hrvaškim premierom Ivom Sanadarjem o incidentih v Piranskem zalivu. Isti epilog: v sodni poravnavi je padel preklic takšnih očitno lažnivih izjav in opravičilo Janši (Rop je to formuliral kot obžalovanje). Naslednja sodna zmaga Janše: mariborsko višje sodišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je Janšo oprostilo obtožbe glede kaznivega dejanja obrekovanja in kaznivega dejanja razžalitve, ko je ta v intervjuju za časnik Večer dejal, da je Ninamedia hišna služba Gregorja Golobiča. Za lastnika omenjene agencije bi bilo takrat veliko boljše, da bi se ugriznil v svoj oranžni, pardon, rdeči jezik, namesto da je po nepotrebnem tratil čas že itak s pravdami »za oslovo senco« preobremenjenega slovenskega sodstva.
Pri teh (izven)sodnih zmagah, ki vseeno še vlivajo upanje, da pravna država pri nas še ni čisto umrla, gre še za nek izredno važni in pomenljivi moment. Politični nasprotniki hočejo Janeza Janšo prikazati kot kapricioznega in zamerljivega človeka, ki brez potrebe razsaja s tožbami. A temu očitno ni tako, saj gre dejansko za (izkazane in sedaj tudi sodno dokazane) posege v njegovo čast in dobro ime, tega pa se ne da kupiti kar na tržnici. In obratno. Da Janša ni v protipravnosti, ko opozarja na razne sprege politike in tistih, ki bi morali javno mnenje meriti, ne pa ga poskušati ustvarjati.
Končajmo tako kot smo začeli, pri novinarju Karbi in pri aferi Patria. Še sploh lahko kdo dvomi, da se bo tudi na sodnih obravnavah v zadevi SDS proti Delu in v zadevi Patria pokazala ena sama prava resnica? In takrat bo tudi resnica afere Patria prej ali slej razumljiva vsem, tudi gospodu Karbi. Vsaj v delu, ki se nanaša na »podkupljivega« Janšo in njegovo stranko.
Kolumna je bila izvorno objavljena v tedniku Demokracija, dne 25.11.2010
Politikis,
če prav razumem, potem z gornjim prispevkom vračaš zaupanje v slovensko pravosodje? To zadevo poudarjam zgolj zaradi tega, da kdaj drugič, ko se stvari ne bodo odvijale v korist desnice, ne bi “bentil” čez slovensko pravosodje, kako komunistično da je!
Tvoj prispevek sem si arhiviral.
To je bil spet tipično Rado, ki mora vedno dodajati svoj komentar, ki nakazuje njegovo pravo nagnjenost. Rado, ali bi se morda lahko enkrat vzdržal, namesto da provociraš. Saj vidiš da te ne jemljemo resno.
Kar pa se debeloglavega paglavca Karbe tiče, njemu in njegovemu mecenu Koširju sem celo leto pred padcem Koširja pisal začinjena pisma v zvezi z Karbovimi članki.. Seveda DELO nobenega mojih pisem ni objavilo, čitali pa so jih, ker mi je Karba dvakrat osebno odgovoril. Bilo mi je v pravo poslastico, saj sem videl da se Karba zelo jezi.
Seveda bi me veselilo, če bi enkrat tudi “uradno” (preko sodišča) prejel zaušnico ki jo zasluži.
Rado, tukaj ni kaj za arhivirat. Kako pa bi izgledalo, če bi Janša bil obsojen, če je nekaj rekel kot svoje mnenje (primer Ninamedia) in pri tem še govoril resnico? Potem pa bi se res vrnili 50 let nazaj. Raje arhiviraj zaprti primer Patria – bo za naše zanamce bolj pomembno.
Dobr, da imamo arhivirano.
Mariborski jagenčki obmolknili.
Bruno Kremavec, direktor mariborskega letališča, Silvo Komar, nekdajni predstojnik Sove za mariborsko območje in njegov namestnik Milan Hmelak so se takrat enkrat odzvali vabilu preiskovalne komisije za orožarsko afero, vendar so po nasvetu odvetnikov molčali. Dons pa smo videli kaj je delal tuma na preiskovalni komisiji…
Janša bo zmagal tako pri Patrii kot pri Delu. Tako je tudi prav. Komunajzarji naj končno plačajo za vse svoje laži in konstrukte. Bučmana Karbo pa tudi naj doleti pravična kazen in naj ga urgentno odpeljejo na zavod za zaposlovanje, kamor tudi spada.
“Janša bo zmagal tako pri Patrii kot pri Delu”
Torej Enka, tudi ti nankrat zaupaš v slovensko pravosodje. Pa toliko ste imeli tadesni za povedati čez slovenska sodišča. Komunajzarska da so.
No kadar Janša zmaguje, so pa pa naenkrat čisto o.k.
He, he!
Pfej komunistično sodstvo.
Janša mora plačati. Pfej komunajzarski sodnik.
🙂
Glej tu:
http://www.finance.si/295956/Jan%B9a-mora-Ninamediji-pla%E8ati-pet-tiso%E8akov
To da mora plačati odškodnino je seveda oslarija, glede na to, da je Janša pri drugi tožbi Ninamedie zmagal, pri tisti namreč, ko mu je Ninamedia očitala kaznivo dejanje obrekovanja (glej komentar). Ne se šaliti; kakšna škoda se je pa zgodila Ninamedii – še vedno na veliko objavlja na Popu in v Dnevniku…
Spoštovani komentatorji, ne bojte se, Rado vam ne bo storil nič hudega; bolj naj vas skrbi njegov arhiv. Če ste v njegovem arhivu zabeleženi, vam ni več pomoči.
ABC,
tudi jaz te imam rad. 🙂
Politižurnalist.
Ne bom podrobneje bral ne prve, ne druge sodne opresoje.
Dopuščam sicer, da se tudi sodišče zmoti. A načeloma verjamem, da sodijo pošteno /kljub temu, da je tudi sam nisem vedno poceni odnesel/.
Torej, če je sodišče presodilo, da je Janši ni mogoče očitati krivde, potem sodišču verjamem.
In če je v drugem primeru sodišče presodilo, da je Janša kriv in da mora plačati, tudi v tem primeru sodišču verjamem.
Da bi verjel v nedolžnost nekoga, ki ga imam rad, zgolj zaradi tega, ker ga imam rad, pač gre.
Rado, zdaj si pa sam pokazal na svoje lastno protislovje.
Torej kljub temu, da sta sodišči razsodili popolnoma nasprotno, obema verjameš.
Eno sodišče je razsodilo zelo narobe. In ker gre za vrednostno sodbo, ne pa za trditev, ki bi jo bilo mogoče dokazati ali ovreči, je jasno, da je tista o odškodnini napačna.
Rado, no, kako boš sedaj odgovoril Francu? Kako dejansko sedaj razložiti to tvoje protislovje, ko pa gre za istega tožnika in toženca. V kazenski zadevi so Janšo oprostili, v civilno-odškodninski pa mu naložili 5.000 evrov kazni. Tu ni nobene logike, kakor tudi ne pri tvoji argumentaciji.
Ljubi bog,
s kakšnim skromnim znanjem se nekateri lotevate komentatorstva?!
Sicer nisem pravnik, a poznavanje razlike sodi v kategorijo človekove splošne izobrazbe.
V prvem primeru je Janšo “preganjala” država. Na podlagi ovadbe, po službeni dolžnosti torej. Sodišče v Janševem dejanju ni prepoznalo kaznivega dejanja.
V zasebni (odškodninski) tožbi Ninamedije pa je sodišče prepoznalo škodo, ki jo je Janša naredil zasebnemu tožitelju. (škoda torej ni bila storjena vsem državljanom Slovenije, ampak le tožitelju) In zato določilo odškodnino.
Med kazensko in odškodninsko odgovornostjo je razlika. Več bi o tem lahko napisal Pris, ki je pravnik. Upam, da bere.
Svetovno znan primer je sojenje zaradi umora, ameriškemu nogometašu O.J. Simpsonu pred dobrim desetletjem. Tudi tam so Simpsona v kazenskem delu oprostili. V odškodninskem delu je pa sodišče nogometaša spoznalo za krivega.
Rado, a ti boš pa rekel, da si strokovnjak za vse in se spoznaš na vse?
Nič več znanja nimaš, samo sram te je, da si komunajzer in to poskušaš skriti, pa ti ne rata.
Če misliš ti, da se boš zmazal s tem, da nas boš prepričeval, da je zgolj to, kakšna je bila sodba, lahko podlaga za različne obsodbe, potem je s tabo nekaj narobe – pa s sodstvom tudi.
Po tej logiki, lahko rečem, da je Pahor grd, pa me Pahor toži in mu bom moral plačati, ker sem mu naredil škodo.
Vidi pa se, da tudi o primeru O.J. Simpson nimaš pojma. Pri preiskavi tega primera je pri kazenskem pregonu prišlo do kup napak, zaradi česar so ga potem bili prisiljeni izpustiti – novinarji so zabeležili namreč vsako malenkost. Pa seveda so tudi igrali na karto rasizma.