Številka 6.450: na slovenskih cestah od leta 1991 dalje umrlo za celo Litijo ljudi

3

Danes po svetu obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč (že četrto leto). Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsak dan na cestah po vsem svetu umre najmanj 3.560 ljudi, kar na leto pomeni približno 1,3 milijona udeležencev v prometu. V Sloveniji je, glede na število prebivalstva, odstotek mrtvih v prometnih nesrečah, nekje v sredini, če ga primerjajo z drugimi evropskimi državami. Na milijon prebivalcev v Sloveniji letno umre 106 ljudi, najbolj nevarna država glede na umrle v prometnih nesrečah pa je Hrvaška, kjer na milijon ljudi umre 150 ljudi na leto. Kjub temu je številka  umrlih na slovenskih cestah v daljšem časovnem obdobju velika. Od leta 1991 je na slovenskih cestah umrlo 6.450 ljudi, kar je za celo Litijo ljudi (po podatkih Statističnega urada RS za leto 2010 v Litiji živi 6.410 prebivalcev).  

V Sloveniji smo se tako vseh žrtev prometnih nesreč spomnili s simbolnim prižiganjem sveč, ki so zagorele v 21 slovenskih mestih. V Ljubljani so na žrtve prometnih nesreč spomnili na Prešernovem trgu, v Mariboru pa na Slomškovem trgu. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob tem spomnila, da je cilj naše države, da bodo nekoč slovenske ceste brez smrtnih žrtev. Gre za vsekakor lepe in dobronamerne besede, ki pa jih je v praksi zelo težko realizirati.

Spomnimo: v državnem zboru je konec oktobra sveženj štirih novih prometnih zakonov, ki bodo nadomestili sedanji zakon o varnosti cestnega prometa,  prestal prvo obravnavo, sprejeti pa naj bi bili še do konca tega leta. Toda novi zakon predvsem drastično zvišuje kazni, kar se je v preteklosti že pokazalo za precej neuspešno početje v kontekstu zmanjšanja števila mrtvih v cestnem promet. Denimo, za prekoračitev hitrosti za več kot 40 kilometrov na uro na cesti zunaj naselj (ne velja za hitre ceste in avtoceste), iz 380 evrov na 1200 evrov. Nadalje, kazen za prekoračitev hitrosti na hitri cesti ali avtocesti za več kot 50 kilometrov na uro, se bo iz 300 evrov zvišala na 1000 evrov. Najnižja predvidena kazen za vožnjo pod vplivom alkohola naj bi znašala 300 evrov, najvišja pa 1200 evrov.

Poslanske skupine so povečini novemu cestno-prometnemu zakonu napovedale podporo, čeprav pravijo, da bo v zakon potrebno vnesti še nekatere popravke in nove rešitve. Poslanci SDS pa že sedaj kategorično nasprotujejo predlagani višini kazni, ki bo po njihovem mnenju prizadela predvsem socialno šibke.

Prižiganje sveč v spomin žrtev prometnih nesreč na mariborskem Slomškovem trgu.

Foto: Tadej Trehtar

Št. komentarjev: 3
  1. Popolus pravi

    Nekdo je dobro zaslužil z temi zelenimi svečkami…
    Višje kazni po mojem mnenju niso rešitev, bi pa nastavil policaje na kritične točke.

  2. Rexmundi pravi

    Policaji bi moral redno krožiti po lokalnih cestah in po avtocesti. Ne samo takrat, ko se spomnijo delat neke akcije. Na cestah in avtocesti zelo redko srečaš kakšno patruljo, ki bi delal red na avtocesti. Če kdo šiba po avtocesti 160km ali več bi morala takoj patrulja na lov za takimi in ga zbrcat z avtoceste. Ob konicah ni v križiščih nobenega policaj ali patrulje, ki bi nadzorovala promet skozi križišča. Folk je ves živčen in trobi kot nor. Takrat se vozi v rdečo in izsiljuje kot da so slepci za volanom. Odpre se kontra zelena na vozišču pa je še a še vozil, ki niso uspela iti skozi. Mater kot v Kairu.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen