Ujeto: Janković je na egotripu: 2. del
Prvi Jankovićev egotrip se je zgodil z Žitnim mostom. Drugi pa nedavno tega, ko je ljubljanski “batka” odkril spomenik legendarnemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju. Med vrsticami je Janković seveda hotel povedati: v zgodovini sta bila dva velika ljubljanska župana – Hribar in jaz…
Za razliko od Jankovića pa je Hribar gradil predvsem objekte, ki so jih lahko koristili tudi in predvsem ljudje iz socialnega obrobja: bolnišnice, ljudsko mestno kopel, mestno ubožnico (danšanji ekvivalent domov za brezdomce) itd.
Janković: klap, klap, samo jaz sem večji… saj sem zgradil večje objekte, denimo stožiški stadion…
Foto: Matic Štojs
Ta ”spomenik” (zmazek) je sramota za Ivana Hribarja. Da se je ustvarilo kaj takega je tudi tipično za mazača Jankoviča. Malo bolj nadarjen predšolski otrok bi naredil lepši spomenik. Seveda pod bolj pametnim županom.
Dejansko gre za grd spomenik. Ubogi Hribar se sigurno v grobu obrača. Janković pa še takega spomenika ne bo nikoli dobil, takšnega grduna je praktično nemogoče upodobiti.
Le kaj so naplozal umetniku, da je naredil kar je naredil? Begić je umetnik, torej bo najprej kip doživel val pripomb in kritik. Čez kakih sto let pa bo postal najbolj atraktivna figura Lublane. Seveda prva taka figura je Prešern. Tud kip Prešerna so baje leta 1905 skritiziral do amena. Kipar Ivan Zajc e bil ziher bogi. Ampak neoboljševik imajo hribarja radi, ker je raje skočil v Ljubljanico kot pa, da bi se leta 1941 pridružil izdajalcem slovenskega naroda. Najbrž je to naredil pet let prezgodaj?
Skulptura je ogledalo človeka, ki jo je ustvaril. Če jo je delal nesposobnež, ne more odsevati lepote in umetnosti.
Meni je všeč. Rexmundi ima popolnoma prav. Čez deset let bodo hodili zaradi tega spomenika v Ljubljano. Prešernov spomenik pa mi je grd.