Famozni agent Zvonko Hrastar bi sedaj Janšo tožil, pred leti pa mu je pisal osladna “pomladna” pisma
Drugi mediji so včerajšnje Reporterjevo pisanje o bivšem agentu Sove Zvonku Hrastarju praktično prezrli, a je ta tednik postregel z nekaterimi zanimivi momenti. Hrastar se je v medijih spet začel pojavljati pred kratkim, saj ga je v svojem pismu Branki Zobec Hrastar omenjal tudi vodja opozicije Janez Janša, ko je (zaenkrat še vedno domnevni) obtožni predlog označil za zlorabo tožilske funkcije. Janša je Hrastarja označil za bivšega udbovca, kar je ta zanikal. Sedaj pravi, da ni bil nikoli član partije in udbovec, ampak je pri aretaciji Janše sodeloval zgolj kot kriminalist. Od Janše sedaj Hrastar zahteva pojasnilo, v nasprotnem primeru ga bo tožil.
Toda pred petimi leti je Hrastar do Janše očitno gojil precej drugačne občutke. V začetku leta 2005 je namreč Janši napisal osebno pismo, v katerem ga opozarja na številne kršitve v Sovi. Hrastarja so sicer iz Sove odpustili v poletju 2005 (lastnoročno ga je v bistvu odpustil takratni direktor Iztok Podbregar), saj naj ne bi prišel v službo več dni zapored, kar se smatra za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Hrastar je svoje pismo zaključil precej osladno in pokroviteljsko: “Dejam pobudo, da nadaljujeva najin dialog (?) in na ta način konstruktivno prispevava k ureditvi razmer. Najinega sodelovanja se veselim, saj iskreno upam, da bo tudi v Slovensko obveščevalno varnostno agencijo prinesel vonj pomladi.”
Hrastar je bil v pismu dejansko smešen. Sam se je kot varnostni (ali notranji) uslužbenec bivšega totalitarnega režima skliceval na “pomlad” kot sinonim za demokratizacijo Slovenije, ki je zavela leta 1990. Reporter razkriva še eno Hrastarjevo roko sprave z Janšo, ki se je zgodila aprila 2007, ko je Hrastar na Janševi vladni podkomisiji razkrival podrobnosti o zlorabah na agenciji. Slednje pričanje je Hrastar zanikal, pisanja Janši pa ne. Za še en verbalni biser pa je Hrastar poskrbel, ko je povedal, da o obtožnem predlogu zoper Janšo, ki ga je spisala njegova žena Branka Zobec Hrastar, ne ve ničesar, saj se z “ženo ne pogovarjava o službenih zadevah”…
Antologijska fotografija Toneta Stojka, ki prikazuje aretacijo Janeza Janše v aferi JBTZ. Zvonko Hrastar (s kovčkom) spremlja Janšo na zaslišanje. Leta 2005 in (domnevno) 2007, v času Janševe vladavine, je očitno hotel z Janšo doseči nekakšno spravo (hkrati pa nazaj dobiti svojo službo na Sovi kot ugotavljajo pri Reporterju), a Janša pričakovano s Hrastarjem ni hotel imeti prav nič. V letu 2010 Hrastar očitno vrača udarec: napovedal je tožbo zoper Janšo, če se mu ta ne opraviči.
“Antologijska fotografija Toneta Stojka, ki prikazuje aretacijo Janeza Janše “.
Tale fotografija je “kronski dokaz represivnosti” nekdanjega komunističnega režima.
Ali je zadeva sploh podobna aretaciji? Je Janša uklenjen? Roke ima v žepih.
Sta ga strašna udbovca sploh vzela v sredino? Kje pa,
eden ob drugem gredo, kot da so prijatelji na sprehodu.
Kako pa danes v demokraciji izgleda aretacija? Še ubogo 50 kilsko tajnico uklenejo in peljejo oklopljeni specialci mimo celega koletiva. Toliko za razmislek mladi generaciji, ki naseda propagandi o domnevni nekdanji totalitarnosti.
Včasih je pač bila človekova integriteta v centru pozornosti, danes je pa kapital.
Rado, pa kakšne idiotizme klatiš?
Jugoslavija je bila totalitarna in že sama aretacija zaradi tega, ker je pomagal rušiti totalitarni sistem, je zločin.
Drugače pa kot policaj je moral biti v partiji, saj drugače policaj sploh ne bi mogel biti.
Besede, besede, besede.
Seveda lahko za opis Juge uporabiš kakršnekoli besede hočeš Franci. In nobeden ti nič ne more.
A slike govorijo same zase. Zgoraj vidimo tri fante, ki pohajkujejo. Pri najboljši volji ni videti nobene totalitarnosti.
Janša z rokami v žepih. Le kakšna aretacija je to? Tega svet še ni videl.
Za primerjavo vzemi, ko so predlani aretirali Penka.
Specialci,
samozatezne protiteroristične lisice,
oboroženci po grmovjih z naperjenim orožjem.
Če bi nevednemu Američanu pokazal obe situaciji, kaj misliš katera bi ga bolj spominjala na totalitarnost?
🙂
Hrastar je čuden in zahrbten tič kakor vsi bivši udbaši. Janši je po letu 2004 lezel v rit, da bi ga kasneje, to je leta 2010 skupaj z ženo lahko oba še enkrat zajebala. Zobec Hrastarjeva ga je poslala na sodišče brez dokazov, Hrastar pa ga bo tožil, ker je Janša rekel, da gre za družinsko-udbaške povezave. Se je morda Janša zmotil? Seveda se ni, še enkrat več je dreznil v rdeče osje gnezdo.
Res je to ena fama o udbaških časih.
V Jugi je bilo super. Vsaj v osemdestih letih. Za prej ne vem.
Rado, saj vemo, da tebe daje jugonostalgija, da si jezen, ker do Janše niso bili dovolj kruti, ker je Juga razpadla in zdaj velja svoboda govora.
Ti si lahko tvoje slike vtakneš nekam. Janši so bile kršene človekove pravice. Pika.
Vem pa, da ti v Jugoslaviji nočeš videti totalitarnosti. Zate pa je dokaz to, da Janše niso ravno vklenili.
Če bi nevednemu Američani pokazal zgolj iz konteksta iztrgano sliko, bi ga lahko prepričal karkoli.
“Hrastar je bil v pismu dejansko smešen. Sam se je kot varnostni (ali notranji) uslužbenec bivšega totalitarnega režima skliceval na “pomlad” kot sinonim za demokratizacijo Slovenije …”
Tako kot so to počeli in še vedno počnejo Pogorevc, Gorenak in podobni policisti iz Juge. 😉
Nekdo ni atomatično ‘udbovec’ samo zato, ker je v prejšnjem režimu opravljal službo policista.
Fotografija govori eno, ali pa drugo. 3 možje “na sprehodu”, ampak 2 s pištolami v žepih in prepričan sem, da bi pokalo, če bi 3. napravil napačen korak. Tega se je 3. mož pač dobro zavedal.
Nekateri ljudje so kot vetrnice: obračajo se kakor piha vetrc. Pač tak karakter.
Franci,
ali je biti jugonostalgik psovka? Za mnoge je bila Jugoslavija edina domovina, ki so jo poznali. In imeli so jo radi.
Kaj je narobe s tem? Velika večina Slovencev pač ni delila usode nekaterih profesorjev in publicistov, ki so za takratno oblast preveč stegovali jezike.
Večina ljudi se nikoli ni srečala z Udbo. Janša takrat pač. Bil je kritičen publicist, za podjetje Mikroada je tihotapil računalniške dele, (seveda so to delali tudi mnogi drugi, a niso bili hkrati glasni v medijih 🙂 ) ,
pa še disdent je bil /iz Partije so vrgli/ .
Jugoslavija je bila edina socialistična država, kjer so bile meje povsem odprte. Lahko si šel, kamor te je volja. Celo aretacije so bile mehke. Kot vidiš zgoraj, z rokami v žepih. Lisic sploh niso poznali. Človeka so preprosto vljudno povabili naj gre z njimi. In je šel.
Po vzoru Tita je moral biti vsak bodoči oblastnik vsaj enkrat v življenju zaprt. To mu je prineslo politične točke.
Rado,
a si pozabil glede “odprte” meje, da smo lahko prečkali mejo samo 1x na leto? Druge si moral plačati.
Ojej maš res temeljito oprano glavo. Se vidi po vseh tvojih komentarjih. Serješ 300 na uro.
Negasrat,
ja eni dve leti je pa res veljal ta ukrep. A ni bil represivne, ampak ekonomske narave. Jugoslovanske oblasti so takrat poskušale vse živo, samo da bi izboljšale devizni primanjkljaj.
No, seveda jim ni uspelo, ker so se ljudje samorganizirali. Poslej je hodila v shoping cela žlahta, od dedka pa do vnukov. Tako, da so ljudje kljub vsemu lahko sledili svojim potrošniškim strastem.
To je bilo obdobje po Titu. Dokler je bil Tito še živ, so nam vsakih nekaj let odpisali kakšno milijardo dolarjev dolga. Ja, stari je bil Jack.
Rado, če je jugonostalgik psovka, je čisto upravičena. Ta priviligiranim se toži po prejšnjem režimu, nekateri so pa trpeli.
In tudi tvoj žaljiv odnos do žrtev – “preveč stegovali jezike”, kaže tvojo pravo naravo. Važna ti je ideologija, pa tvoji voditelji, nasprotnike pa lahko tudi pobijejo.
Seveda. Janša, ki je danes od levice tako opljuvan, da ste levaki alergični nanj. Marsikdo od vas pravi, da si je zaslužil. Kaj pa je bil kritičen v medijih? Pa še disident se je upal biti. To pa je za komunajzerje največji greh.
Jugoslavija nikoli ni imela povsem odprtih mej. Kakšne klamfe kvasiš – kar mehke so bile aretacije – in zato, ker so bile “mehke” so upravičene, čeprav so bile očitno kršenje človekovih pravic.
Po vzoru mafije – je moral vsak komunajzer narediti zločin, da si je mafija s tem zagotovila zvestobo. Če je šel stran, so ga izsiljevali s tem, da bodo dali dokaze in bo šel v zapor.
Rado, ne kvasi neumnosti, ker poznam ljudi, ki so živeli od začetka do konca. Res je, da je proti koncu režim postalaj bolj človeški, dejstvo pa je, da je na začetku bilo težko dobiti potni list, pa prečkati mejo je bilo tudi težko.
Ni bilo enostavno. Zato pa so ljudje bežali tako, da so se skrivali.
Seveda so bili depoziti tudi ekonomske narave. Zakaj pa je Jugoslavija imela take težave, če je bila tako fajn? Pa da ne govorimo o tem, kako težko je bilo dobiti devize.
Ekonomska nesvoboda ima podobne učinke kot neekonomska. Če ti ne moreš dobiti deviz, je isto, kot, če ti prepovejo potovati v tujo državo.
Pa ne smemo pozabiti, da so v zahodni Evropi ljudje že dolgo časa lahko potovali med državami zgolj z osebnimi izkaznicami brez nepotrebnih pregledovanj in podobnega. Pri nas se je pa dogajalo, da so ti na meji pregledali cel avto.
Saj komunizem se je tudi sesul zaradi ekonomije. Prišla je malo hujša kriza, ljudje so imeli dovolj… Samo pri nas so izbruhnile nacionalistične težnje in ljudje niso dojeli, da socializem tudi ekonomsko ne deluje.