Piše: Sašo Ornik – Jin, nagrajeni Večerov bloger
Tudi v britanski RAF se zavedajo, da je splet postal bojišče, na katerem ne smejo doživeti poraza, saj jim to lahko zelo škodi v realni vojni na tleh in pri predstavitvi rezultatov bojevanja javnosti. Šef zračnih sil, Sir Stephen Dalton, je tako poudaril uporabo spleta s strani izraelskih oboroženih sil v lanskoletnih operacijah v Gazi. Nekaj, kar se mu zdi vredno posnemati.
In smo tako pri propagandi. Mediji se spreminjajo, propaganda pa ostaja. Saj, če pomislite, je tudi risanje grafitov neka vrsta propagande. Če se sprehodite po ulicah Maribora (za druge kraje ne vem, so pa gotovo še kje), boste naleteli na čudno besedo, chemtrails, ki marsikje bije v oči v obliki velikega grafita. Tudi ko se peljete po cesti, jo boste bržkone opazili. Če greste na splet in to besedo vpišete v google, boste našli, za kaj pravzaprav gre. Cilj je bil dosežen, kajti avtor teh grafitov vas je pripeljal tja, kamor vas je hotel, do svojega vira informacij, s katerim vam hoče nekaj sporočiti.
Mimogrede, gre še za eno teorijo zarote, v katero lahko verjamete ali pa tudi ne, saj je takšnih tam zunaj v širjavah spleta ogromno, od vesoljcev, ki ugrabljajo nič hudega sluteče zemljane, do reptilov, ki že stoletja obvladujejo razvoj človeštva. Chemtrails naj bi bile kemikalije, ki jih z letal (zato vidite bele sledi na nebu) škropili na nas, kdo ve zaradi kakšnih blaznih poizkusov.
Twitter kot tak je še ena modna muha, s katero se lahko igramo, kadar imamo dovolj časa. V 140 znakih lahko svetu sporočimo, kaj trenutno počnemo, razmišljamo in tako dalje. Uporaben je tudi v druge namene, v času vojne lahko postane priročno sredstvo sporočanja zadnjih novic. V času spopadov v Gazi so ga Palestinci uporabljali, da so svet obveščali o zadnjih napadih pa še se najdejo primeri, ko je twitter postal sredstvo sporočanja in ne le neumna modna muha, preko katere lahko povemo, kaj smo ravno jedli. Seveda ni rečeno, da je vse, kar tako preberemo, tudi resnica.
Twitter je le eno sredstvo možne manipulacije. Blogi, spletne strani in forumi, facebook, youtube, povsod se da širiti nek točno določen pogled na dogodke in izraelske oborožene sile so, četudi bi lahko rekli da dokaj neuspešno, to tudi počele, da bi zmanjšale mednarodno kritiko svojih operacij, ki so terjale več kot tisoč palestinskih življenj.
Palestinci so po drugi strani počeli enako, četudi z manj sredstvi. A če kaj, potem zna biti splet orožje revnih, saj za twitter profil ali blog ni potrebno ne pretirano veliko znanja, niti sredstev. Le elektrika, računalnik in dostop do spleta, kar je velikokrat omogočeno tudi v vojnih conah, sicer pa lahko na splet informacije daje tudi nekdo, ki ni neposredno v območju spopadov, ampak z ljudmi na terenu kontaktira preko telefona. To je velika prednost pred starimi mediji, ki jih ni tako enostavno vzdrževati in preko njih manipulirati javnost, domačo ali tujo.
Če tako ena stran trdi in po spletu razširja poročila, tudi ponarejene fotografije, masovnih civilnih žrtev, ki bi jih naj zakrivila nasprotna stran, to zelo hitro lahko mobilizira javno mnenje v nasprotovanje vojnim operacijam in ker se politiki v demokracijah bolj kot vsega drugega bojijo izgube podpore, so hitro pripravljeni svojim oboroženim silam natakniti nagobčnik ali se celo umakniti iz vojne, če cena enkrat postane previsoka. Nekaj tega lahko vidimo v spopadih v Afganistanu, prej pa smo lahko videli v Iraku.
Propaganda je eden ključnih elementov bojevanja vojn in bo to v prihodnosti ostala. Splet je le še eno bojišče, za katerega se bodo kmalu začeli pripravljati vsi, ki resno jemljejo svoje vojaške sisteme in nočejo v prihodnosti doživeti kakšnih neljubih presenečenj. Pa saj za to niti ne rabimo vojne. Vsakdanje spremljanje medijev nam pokaže, koliko sprevračanju resnice in prodajanju megle smo podvrženi in kako zelo se včasih resnica izgubi v poplavi poročil. Ni še minilo veliko dni, kar smo celo v naši sicer dokaj napredni Sloveniji bili priča delni cenzuri v primeru nesrečnega konca zdravnika Baričeviča in njegovih bizarnih spolnih potreb.