Kako je 2500 evrov pufa postalo največja korupcija v državi
Piše: Dejan Kaloh
“Afera” Marinič je šolski primer, kako mediji lahko zaspinajo banalne zadeve v ‘breaking news’. Prednjačil je seveda vedno bolj rumeni POP TV, ki se je Branka Mariniča prejšnji teden loteval sistematično in brez predaha. Enkrat so svoja večerna poročila celo začeli z Mariničem in prispevek osvetljevali z vseh možnih in nemožnih strani. Celo hišniki in upravljalci tistega bloka so dobili svojih pet minut.
Aja, zakaj se že gre? SDS-ov poslanec Branko Marinič ni tri leta plačeval stroškov najetega državnega stanovanja v Ljubljani, to je storil sedaj, ko je omenjena teve vsa penasta hotela dokazati, da gre v Mariničevem primeru za največjo korupcijo v državi. Temu neutemeljenemu klicu so seveda sledili v največji vladni stranki in zahtevali Mariničev odstop z mesta predsednika parlamentarne protikorupcijske komisije, saj naj ne bi svoje funkcije opravljal v skladu s pravili in načeli zakona o preprečevanju korupcije. Ta retorika je vsebovala domnevo vodje poslanske skupine SD Bojana Kontiča, da naj bi Marinič posegal v pristojnosti Kosove protikorupcijske komisije, ob tem pa je seveda bilo jasno, da se zanašajo tudi na pritisk javnosti glede “afere” neplačane položnice. Marinič s funkcije seveda ne bo odstopil, s spremembami poslovnika o delovanju državnozborske protikorupcijske komisije, pa je tudi vse v redu, temu je pritegnilo tudi ustavno sodišče.
Pa poglejmo dejansko stanje “afere” neplačanih položnic: Marinič tri leta ni plačeval položnic, kot pravi, jih ni niti prejemal. To bi bilo vsekakor možno, saj kot vemo, slovenska pošta ni nezmotljiva. So jih pač metali v neki drugi poštni nabiralnik. Priznam, da je bila Mariničeva izjava, “da prihaja iz podeželja in da nima izkušenj s plačevanjem obveznosti v stanovanjskih blokih” na prvi pogled res čudna, ampak, saj vsi vemo, da lahko najemodajalec oddaja stanovanje za najemnino, kjer so vsi obratovalni stroški že vključeni. Zato vseeno dopuščam možnost, da je Marinič v dobri veri uporabljal stanovanje in plačeval najemnino, za obratovalne stroške pa je menil, da so že vključeni v sam najem. Še nekaj: in na kaj je čakal upravljalec bloka, kjer je Mariničevo stanovanje, da se je šele po treh letih spomnil, da mu poslanec ni plačeval položnic za obratovalne stroške?!?
Bodimo realni: pa kaj za božjo voljo bi Marinič imel od tega, da zavestno ne bi plačeval teh obratovalnih stroškov, ki jih za tri leta lahko pokrije z eno samo svojo plačo? Nič, prej ko slej bi se izvedelo in Marinič bi jih moral plačati, kot je to storil sedaj, ob tem, da bi se ga vlačilo po medijih, kot se to dela sedaj. Vse bolj logično se zdi, da je Marinič iz takšnih ali drugačnih razlogov na stroške vode, smeti, odvoza opadkov, enostavno pozabil. Vsem teorijam zarot je namreč skupna banalnost. No, sedaj je vse plačano, Marinič pa je napovedal, da se bo iz stanovanja izselil. Nekateri mediji pa v jok: največja korupcija v državi se je spet izkazala za lažni alarm, “afera” pa je naenkrat počila kot milni mehurček.
Marinič vsekakor takih ne bi rabil trositi, pop tv pa tudi ne bi rabil take drame delati iz teh dveh jurjev. Naj raje poročajo kaj se dogaja z bavčarji in šroti, ki so malo več dolga naredili državi kot Marinič.
“Afera” Marinič je šolski primer, kako mediji lahko zaspinajo banalne zadeve v ‘breaking news’
Povsem se strinjam s tabo Kaloh. To so marginalije.
A to pač je politična igra. Tokrat so priložnost izkoristili “rdeči”.
Spomni se, pred pol leta pa so svojo priložnost izkoristili “beli”. Mrcvarili so Golubiča na žive in mrtve, pa čeprav je premoženje prijavil Kosovi komisiji.
Si se takrat kaj razpisal o tem, Dejan? O nepotrebnosti javnega linča.
[…] Politikisu o pufarski aferi […]
Tu sploh ni vprašanje, za koliko denarja je šlo, temveč preprosto za dejstvo, da se lahko še enkrat zamislimo nad tem, kakšni patroni visijo v parlamentu …..
Strinjam se, da je ta “afera” še en lep dokaz popolnega razvrednotenja novinarskega poklica in poslanstva. Prav tako kaže na verjetno slabo poslovanje upravitelja, ki niti slučajno ni posloval kot dober gospodar. Če bi, zadeva ne bi po treh letih prišla v medije, ampak že po nekaj mesecih na transakcijski račun.
Isto velja tudi v malo verjetnem primeru, da je šlo za izrazito aroganco poslanca, ki je menil, da mu stroškov, ki jih “ne prizna” pač ni treba plačati. A tudi za rešitev takšnega primera bi upravitelj moral ubrati neko normalno pot preko lastnika stanovanja.
Nekaj pa ostaja nesporno, ne glede na politično pristranskost: ta poslanec je očitno vetrnjaško neodgovoren ali funkcionalno nepismen ali kar oboje. Lahko, da so ga volilci izbrali za pritiskanje na gumbe v parlamentu, nikakor pa tak ne more biti niti član, kaj šele predsednik neke parlamentarne komisije. Razen, če nam želi demokratična oblast dopovedati, da so te komisije itak samo način za generiranje vedno novih javnih političnih obračunov in/ali povečevanje prihodkov poslanikov ljudstva.
Čisto mimogrede, je v poplavi raznih idiotskih spletnih anket kdo zasledil anketo, v kateri bi najširšo populacijo spraševali, katere stroške vse mora plačevati najemnik/lastnik stanovanja.
P.S.: “Gre se” zato, da se kam pride. Gre pa za to, da s tako aferaško politiko in linčarskim novinarstvom ne bomo prišli nikamor. Če pa že, je cilj take poti zelo neugleden in hudo smrdeč.
Pride se s podeželja in ne iz njega. Nekateri se celo vrnejo nazaj na podeželje in ne vanj. 🙂
1) Marinič s takimi neumnimi in prozornimi izjavami enostavno ni sposoben, da bi ga lahko imeli za resnega in kredibilnega poslanca.
2) Pop tv pa ni sposobna neke resne novinarska presoje, vsak debilizem napihne do Lune.
Dejan, opozoril bi na par stvari.
Upravnik je pošto dostavljal preko svoje kurirske službe. Vsi prebivalci v bloku (vključno s še enim poslancem) so dobivali položnice, le Marinič jih naj ne bi. Upravnik je zatrdil, da so dostavljali v pravi nabiralnik, ki ga je nekdo tudi redno praznil.
Problem, kot ga vidim jaz, ni v samem dolgu, temveč v Mariničevem obnašanju in izjavah po objavi v medijih. Namesto, da bi priznal, se je izgovarjal na neumnosti, kot je tista, da je iz podeželja in da ne pozna zakompliciranega sistema plačevanja stroškov v mestnih blokih, ali pa, da ključa za poštni nabiralnik sploh ni prejel. Iz najemne pogodbe jasno izhaja, kdo mora plačevati te stroške, v primopredajnem zapisniku pa jasno piše, da je ključ prejel. Oba dokumenta (ki sta bila prikazana na TV), je Marinič podpisal.
Nadalje, tudi če je čudno, da se je upnik zganil šele po dveh letih in pol, ni zanemarljivo, da je Marinič prvi opomin na domač naslov v Mozirju prejel že aprila letos (ostalih opominov, ki so bili poslani na najemniški naslov, kot pravi ni prejel). Torej je imel približno pol leta časa, da bi se pozanimal pri ustrezni službi DZ ali kolegih poslancih, kako je s temi stroški in jih tudi poravnal, ne pa,da je na upravnika naslavljal neke dvoumne dopise (objavljeni na strani SDS).
Seveda je vse to daleč od “največje korupcije v državi”, verjetno sploh ne gre za korupcijo, zadeva pa je senzacionalizirana preko vsakršne mere dobrega okusa. Je pa vsega obsojanja vredno Mariničevo obnašanje po objavi. Butasti izgovori, laži, podcenjevanje volivcev, v primeru, da za to res ni vedel, pa mu lahko očitamo tudi brezbrižnost, neodgovornost in funkcionalno nerazumevanje osnovnih pogodb, kar si kot poslanec ne bi smel dovoliti. Vsega tega v svojem (pristranskem) zapisu nisi omenjal. Če zadeve ne orišeš iz vseh aspektov, nisi nič boljši od kljukcev na POP TV.
Pris, mislim, da Mariniča ne branim za vsako ceno in preko zdravega razuma. Saj pravim, da je bila njegova argumentacija v domeni čudnega, jaz je verjetno tudi ne bi uporabil, pa čeprav bi prihajal iz podeželja. Je pa vsekakor potrebno človeku pustiti, da predstavi še svojo plat medalje, kar je ob negativnem stampedu zares pristranskega POP TV bilo malce težko storiti.