Jože Činč o športnikih-hlapcih in o zasuku v levo, ki po letu dni ni obrodil sadov

Piše: Jože Činč, entertejner

Bougdaj lüdstvo…. no,  je pa teden spet naokoli in spet je čas za moje prebliske. Moram priznati, da sem bil ta teden bolj osredotočen na naše košarkarje na Poljskem kot pa t.i. gospodarske, politične in podobne peripetije. No, nekaj malega sem »zaužil« tudi tega, ampak dajmo najprej nekaj misli o basketu. To, kar je prikazala naša zdesetkana vrsta pod vodstvom Zdovca je ne le vredno golega čestitanja, ampak  bi fantom jaz osebno postavil če že ne spomenik… Bi pa si fantje zaslužili, da po njih preimenujemo vsaj kako ulico ali pa trg, saj to je pri nas novodobni izum. Zakaj bi preimenovanja bili deležni zgolj politiki,  naj parlament končno da v razpravo tudi ta predlog. Saj naši politiki so znani po tem, da se vedno »slikajo« z našimi športniki, ko je seveda uspeh na kakšnem tekmovanju, če ga pa ni, pa taisti zginejo ko kafra. Spomnimo se le našega atleta Kozmusa, ki je šel skozi to fazo, ko so se mu vsi vlekli v rit ob medaljah, ko pa je javno in naglas povedal, da se športniki pri nas tretirajo kot drugorazredna roba (pač zahteval je neko vrsto rente za vrhunske športnike), ga je pa večina »vritlezekov« popljuvala. Zanima pa me, kako se bo država odzvala pri naših košarkarjih, kajti četrto mesto na EP je vsaj zame isto kot če bi osvojili zlato medaljo. Morda vas bo večina rekla, da ti fantje itak zaslužijo ogromne dnarje in zakaj bi jim bilo še kaj potrebnega »primaknit«. Tudi to je res, ampak vseeno naši športniki (ne samo omenjeni) svojo delovno dobo končajo mnogo prej kot navadni smrtniki, ampak kljub temu menim, da so vsaj nekajkrat večji promotorji naše države kot bilo kateri politik. Ne glede na vse, bo pa 20. september 2009 šel v zgodovino kot uspeh, seveda.

No, če smo že pri zgodovini, naj povem da je na isti dan leto poprej bil ravnotako zgodovinski dan, ne vem pa če bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino.

Namreč šli smo na volitve in izvolili novo politično vodstveno strukturo in t.i. zasuk v levo. Ne bom razglabljal o tem, če je to dobro ali ne; v glavnem vsak to vidi in čuti po svoje. Na žalost pa se pri navadnih smrtnikih to čedalje bolj čuti v denarnicah. Gospodarstvo nam drastično peša, ljudje izgubljajo delovna mesta kot po tekočem traku, v glavi imamo že nekaj mesecev zasidran pojem recesija, pa še zdaj ne vem, če je to zgolj alibi tistih, ki odločajo o naši usodi ali smo pa že res vsi zdrogirani s tem pojmom v glavi. Osebno sem pričakoval, da bomo z novo vlado (pa ne trdim, da je bila prejšnja slaba) po vseh aferah dobili nek nov zagon, ne pa malodušje. Pred letom dni je bilo čutiti vsaj delček neke evforičnosti, češ Pahor bo s svojo karizmo sestavil ekipo, ki bo brezkompromisna in v praksi dokazala tisto kar je obljubljala. Spremembe. Spremembe so se res zgodile in se dogajajo. Premier že od samega začetka sklepa bolj ali manj nelogične kompromise tako doma kot na tujem, kar me pa najbolj čudi pa je to, da se vsake toliko časa potuhne, kot da bi razmišljal kaj mu je sploh storiti. Jaz osebno sem pričakoval, da bo vsaj parkrat mlatnil po mizi, pa ni. Klasika, vedno ista pesem. Izgovori, da je vsega kriva prejšnja vlada, zgolj boj za politično prevlado. Pa saj smo se tega že preveč naužili v teh osemnajstih letih samostojnosti. Ko tu pa tam pogledam tv medij se mi zdi da gledam pravtako 18 let staro telenovelo. Bla bla bla o tem in onem, stokrat krpanje proračuna na tak in drugačen način, davki na to in ono, na dost mi je, ne bom več o tem. Ko bi vsaj trikrat opazil, da gospodje vsaj poskušajo reševati naše gospodarstvo bi bil res zadovoljen. Tako pa…

Sicer so zdaj nekateri pogruntali, da bi bili rešitev našega gospodarstva »eksotični trgi«, kot so Kitajska, Indija in JAR. Me pa zelo čudi izjava nekega gospoda iz Gospodarske zbornice, da so se naša podjetja tem trgom do zdaj izogibala zlasti zaradi oddaljenosti(??!!); zdaj pa bodo po njegovem mnenju ti trgi ključnega pomena za to, da bodo podjetja lahko obdržala proizvodnjo ali jo nadgradila. Meni pa se porajajo vprašanja: s čim? S kakšnimi proizvodi? Katerih firm? Bo med njimi kaka od sedaj »umirajočih«? Prav zanima me, če to niso zgolj samo tipične retorične finte.

Sicer pa baje Slovenija spet nese »zlata jajca«. Kar poglejte si tv oglas, kdo vse je med 12. firmami, ki so po tem takem kao »zlate koklje«. Med njimi je tudi Gorenje, kjer delavke služijo po 430 evrov, s katerimi ne morejo plačati niti čekov. Zaradi tega so si celo »drznile« stavkati. Izjava prvega nadzornika Gorenja, da so v ozadju stavke večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari, je pa milo rečeno v posmeh vsem zaposlenim v podjetju. Stavka ni trajala dolgo, delavci so po prekinitvi stavke zaradi strahu pred izgubo službe zaviti v molk.  Žalostno pa je tudi to, da so nekateri brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že nekaj mesecev, saj nimajo denarja za plačilo. Super! Delaš za 400 evrov, ne upaš si stavkat, ne smeš zboleti, ker enostavno ne moreš k zdravniku. Kako?

In po vsem takem naj nekdo reče, da naše gospodarstvo ni bolano…

No lüdstvo pa se mejte do naslednjič.