Veseli nas, da se razširitveni komisar Oli tako konstruktivno trudi okoli razreševanja slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja. Njegov izvorni predlog pa je bil za Slovenijo precej slab, saj sploh ni omenjal naših glavnih pogajalskih parametrov. Zato se bodo predsedniki strank ponovno pri Pahorju sestali v torek, kjer bodo poskušali sprejeti dogovor o modificiranem Rehnovem predlogu. Šele nato bo Pahor iskal širšo podporo tudi v parlamentu. Rehnu štejemo tako v plus, da je slovensko-hrvaški mejni knedl začel počasi spet razkuhavati, ne moremo pa ga pohvaliti, če nam taisti predlog onemogoča dostop na odprto morje. Slovenci smo vendarle (tudi) pomorska dežela. Oli, zaenkrat nas za tvoj predlog še boli.
Slovenska politika je ob Rehnovem predlogu enotna: dopolnila ali naj kar gre po Ljubljanici
Foto: Borut Peterlin
Jaz sem za naše.
Če ne bomo zdaj rešili mejnega vprašanja, ko Hrvati vstopajo v EU, ga ne bomo nikoli, oziroma ga bomo “rešili” v svojo veliko škodo.
Rehnov predlog za mediacijo, je hrvaški sabor končno začel
ratificirati. Še prej pred prvim majem me je pot zanesla na Hrvaško
in sicer sem preživel nekaj dni v Dalmaciji.
Da se zadeve z strani Hrvaško- Slovenskih odnosov stabilizirajo,
pričajo turistični vodniki države in mest, ki so napisani v
slovenščini. Prijaznost domačinov je skoraj osladna, vsakdo se trudi
govoriti Slovensko, z tabo govorijo kot z največjim bratom. Torej si
Hrvaška želi v Evropsko unijo, prebivalci si želijo postati pravi
Evropejci in se za zmeraj rešiti Balkana. Vedno me je zanimalo koliko
je posamezni narod v rajnki Jugoslaviji bil jugoslovanski in koliko je
veljal slogan bratstvo in enotnost. Jugoslavija je od nekdaj
temeljila na veliki Srbiji, zato je bila srbohrvaščina uradni jezik in
glavno mesto Beograd je bil v Srbiji. Zdi se mi, da je prišel čas,
da za zmeraj pustimo v ozadju totalitarni sistem, kot ga je imela
Jugoslavija, vodje sistema in simbole. Poimenovanje ulice v Ljubljani
po prvem človeku Jugoslavije je samo politična farsa, moje mnenje je
da je Tito Slovenijo za vedno zapustil v Menini krsti in ni ga
potrebno vleči nazaj. Slovenija je na dobri poti, da se za zmeraj
otrese povojne zgodovine.