Vili Kovačič med drugimi nadaljuje sodno bitko za poštene lokalne volitve v Ljubljani

0

Znan borec za pravice pod parolo davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič ponovno zahteva obravnavo njegove pritožbe zoper odložbo Občinskega sveta Mestne občine Ljubljana. Vili Kovačič v pritožbu podrobo utemeljuje zahtevo. Kovačič tudi zatrjuje, da bo postopek še enkrat peljal do Ustavnega sodišča, ki je o isti zadevi že odločalo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Takrat je šlo za napako sodišča, ki brez navedbe razlogov ni dovolilo prisotnosti javnosti.

Vili Kovačič je pred časom že poskušal izpodbijati po njeovem mnenu nezakonite lokalne volitve v Ljubljani. Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo sojenje vrnjeno na prvo stopnjo, kjer pa se ponovno zapleta. Prisotnost javnosti sodišče tudi tokrat omemjuje in se pri tem izgovarja na epidemiološke omejitve. Kovačič vztraja, da bi moralo sodišče omogočiti javnosti spremljanje obravnave v živo preko internetnih tehnologij. Če se lahko na ta način odvija pouk v šolah in na fakultetah, ni razloga, da sodišče ne bi omogočilo prisotnosti javnosti na sojenju na ta način, dodaja. Vili Kovačič prav tako zahteva možnost vključitve na daljavo volilnega eksperta dr. Jurija Toplaka, ki se trenutno nahaja v Združenih državah Amerike.

Sestava senata v zadevi je enaka kot v prvem postopku: Višji sodnici svetnici, Jasna Šegan kot predsednica senata, mag. Mira Dobravec Jalen kot  glasovalka in višji sodnik svetnik dr. Boštjan Zalar kot sodnik poročevalec. Tako Vili Kovačič kot sodnik poročevalec Boštjan Zalar sta za slednjega že zahtevala izločitev, vendar iz različnih razlogov, čemur pa sodišče ni ugodilo. Kovačič med drugim zahteva tudi zaslišanje prič, ki so navedene v obtožnici in razširja priče še na Anžeta Logarja, ki je bil na istih volitvah kandidat za župana in nekatere druge.

Vili Kovačič, ki ga za vse postopke v predmetni zadevi pooblašča sopritožnik Tomaž Ogrin, zatrjuje, da bo šel tudi tokrat do Ustavnega sodišča, če že pred tem pravici ne bo zadoščeno na ustrezen način.

Tik pred objavo smo prejeli obvestilo, da je narok za glavno obravnavo preklican. Razlog je zahteva pritožnika Vilija Kovačiča po izločitvi sodnika Boštjana Zalarja. Zaradi tanimivosti primera pritožbo kljub preklicu naroka objavljamo v celoti, saj je s tem primer le začasno zastal, se bo pa nadaljeval po odločitvi o izločitvi.

Pritožba zoper odločbo sveta MOL:

Naslovnik:

UPRAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, Ljubljana

Pritožnika

  1. kandidat za mestni svet in četrtno skupnost Dravlje in predlagatelj liste/stranke Davkoplačevalci se ne damo več!

in

2. kandidat liste Zelenih za župana Mestne občine Ljubljana  

P  R  I  T  O  Ž  B  A

Podpisana vlagava pritožbo na odločbo občinskega sveta Mestne občine Ljubljana 041-330/2018-4 izdano 17.12.2018, ki sem jo prvopodpisani prejel po pošti 20.12.2018. Pritožba je vložena pravočasno v okviru roka predpisanega roka 8 dni. 

Sodišču predlagava javno sejo in zaslišanje prič, katerih naslove  navajava na koncu pritožbe.

Sodišče tudi prosiva za oprostitev sodne takse.

Ključni razlog za pritožbo je  nezakonito in neustavno vplivanje na volilni izid pri glasovanju na lokalnih volitvah, dne 18.11.2018 v Ljubljani.

Nezakonito in neustavno ravnanje je bilo  povzročeno  s sledečim:

A) Neposredni pritožbeni razlogi

  1. Nedovoljena enostranska uporaba javnih sredstev župana Jankovića za zasebne, to je  privatne interese:

Iz  enostranskih propagandnih objav v korist Zorana Jankovića in njegove liste v  javnem glasilu »LJUBLJANA«, iz enostranskih objav MOL na svetovnem spletu ter  iz tega glasila povzetih stališč v drugih medijih, povsem jasno in nedvoumno izhaja nedovoljena enostranska uporaba javnih sredstev za osebne, to je  privatne interese v korist obstoječe vladajoče občinske garniture tako mestnega sveta kot župana Zorana Jankovića in njegove liste (LZJ).  V glasilu Ljubljana namreč v času volilne kampanje ni bilo niti ene objave stališč konkurenčnih kandidatov oziroma list, bile pa so izredno sugestivne objave v korist župana in LZJ. V bistvu gre za monopol in za nedovoljeno zlorabo in privatizacijo  javnega glasila v korist ene strani, to je oblasti, ki jo financiramo vsi davkoplačevalci MOL. O tem obstajajo številni, tudi zelo  javno znani dokazi. Kršitev principa enakosti in popolno privatizacijo tega, sicer javnega medija, pa  kaže tudi sestava uredniške ekipe, ki jo sestavljajo Jankovićevi prijatelji in somišljeniki in v kateri ni prostora za alternativo sedanji oblasti.   In seveda kolumne iz vrst njegovih političnih podpornikov, kar je razvidno iz seznama avtorjev, ki v nasprotju z javnim interesom, z naročenimi intervjuji in strogo neproblematičnimi vprašanji  podpirajo izključno županovo listo in njegovo kandidaturo.   

Po referendumu o 2 tiru, ki je bil po pritožbi na VS  januarja 2018 in odločbi Ustavnega sodišča z dne 15.01.2018,  zaradi neenakosti udeležencev v referendumski kampanji, razveljavljen z 9:0 torej s soglasjem vseh 9 ustavnih sodnikov, nič več ni tako kot je bilo. Tudi pri volilnih glasovanjih namreč velja načelo enakosti, da namreč oblastni organi ( pri referendumu tedaj predsednik vlade in vlada, v tem primeru pa  župan in MOL) ne smejo uporabljati javni denar in/ali druga materialna sredstva  za pridobivanje prednosti za svoje  privatne – predvolilne interese, kar se je  izrazito pokazalo v predvolilni kampanji na lokalnih volitvah 2018 v MOL. 

Pravilo enakosti je univerzalno in ga je po analogiji treba uporabljati v korist neokrnjene glasovalne pravice vseh volivcev, in ga je hkrati nujno aplicirati na vse oblastne organe v Sloveniji (predsednik vlade / župan, vlada / Mestni svet), seveda pa ne samo v občini Ljubljana, ampak povsod v državi.  (Vir: Ustavno sodišče odločba U-I-191/17-12  z dne 15.01.2018). Na strani 8 te odločbe  v točki 13 je zapisano: »pravica glasovanja na referendumu ima enako kot volilna pravica posebno pravno naravo saj se, čeprav je osebna pravica, lahko uresničuje le na kolektiven način… zanjo v temelju veljajo nekatera enaka načela kot pri volilni pravici zlasti načela, splošnosti, enakosti in svobodnega in tajnega glasovanja. Zaradi teh podobnosti so tudi zahteve glede sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu podobne zahtevam sodnega varstva volilne pravice… sodno varstvo pravice glasovanja na referendumu pa ni primarno namenjeno varstvu subjektivnega pravnega položaja posameznega volivca temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot itd…«. Konec citata !

Seveda pa US poudarja, da gre za sodno varstvo le v tistih primerih, ko so bile  tovrstne nepravilnosti zaznane in je prišlo do kršitve,  ki bi dejansko lahko vplivale na izid in so take  kršitve dejansko dokazane oz dokazljive.

Da je bil vpliv navedenih neenakosti na izvolitev kandidatov na volitvah tolikšen in take vrste, da je bil vpliv na izid nedvomen in nedvoumen, pa potrjuje empirični rezultat ponovljenega referenduma, ko je v ponovljenem referendumu vladna stran  – ob neuporabi proračunskih sredstev, referendum izgubila. Podpora njenemu stališču se je zmanjšala za skoraj 4 % in rezultat se je prevesil na drugo stran.  Skratka rezultat, ki je bil za vlado v prvem primeru pozitiven, je bil na ponovljenem  referendumu  za vlado negativen, saj je vladi nasprotna stran  dobila večino glasov, ki je prej ni imela.

Vpliv neenakosti na izid je torej znaten in več kot očiten To je zdaj tudi empirično dokazano, še toliko bolj pa je ta vpliv pomemben na volitvah,  saj gre pri volitvah za precej večja sredstva, kot so bila  tista, ki si jih je za referendum  leta 2017 (samo)podelila vlada Mira Cerarja (97.000 eur)

Zato je analogija, ki jo podpisnika zatrjujeva tudi pravno utemeljena. Velja pa tudi načelo, da mora sodišče v enakih zadevah in podobnih okoliščinah odločiti enako. V referendumskem sporu je bila izpostavljena enostranska uporaba javnih sredstev s strani vlade iz državnega proračuna,  v pričujoči pritožbi – za lokalne volitve, pa izpostavljamo uporabo sredstev s strani župana in njegove strani), iz sredstev za javno glasilo Ljubljana, ki se financira iz mestnega proračuna.

Vendar pa ne gre samo za glasilo – tako rekoč oblastno trobilo Ljubljana, pač pa tudi še bolj prefinjeno in prikrito delovanje podaljšane veje oblasti v podjetjih mestnega holdinga prek donacij.    

2. Gre za donacije MOL in njenih javnih podjetij in mestnega holdinga posameznim organizacijam, društvom in klubom ter posledično  poziv javnosti s strani teh organizacij, da podprejo kandidaturo župana. Gre za drugo obliko vendar za isto vsebino –  ki je prav tako zloraba javnega denarja za nabiranje volilne podpore iz javnih sredstev. 

Glasilo Ljubljana, ki je izrazito enobarvno propagandno glasilo župana, stane davkoplačevalce  krepkih in nepotrebnih 0,4  milijon EUR letno. Samo raznašanje  glasila je bilo v minulem proračunu ocenjeno na več kot milijon EUR. Dodatno je županove zasebne materiale raznašala tudi Pošta Slovenije in za to zaračunala skoraj milijon. Torej gre spet za nedovoljeno uporabo javnih sredstev za privatni namen. Kako je bila ta, bogato opremljena publikacija javnega značaja povsem enostransko zlo-upo-rabljena za  volitve izključno v prid aktualnega župana in njegove ekipe zgovorno priča vpogled  v vsebino tega »brezplačnika«, ki ga Ljubljančani za naš denar dobivamo na dom.  (glej glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XXIII, 7. september 2018, 7. oktober 2018 in 7.november 2018, to je v času predvolilnih opravil in volilne kampanje). V njih, razen obsežne promocije župana Jankovića in njegove liste, pa ni  niti kančka sledu o stališčih drugih kandidatov.  O drugih je objavljen samo seznam list in kandidatov , o stališčih nasprotne strani, tako  kandidatov za župana, kot kandidatov za mestni svet in predstavnike četrtnih skupnosti, pa v glasilu ni ne duha ne sluha.  Objavljen pa je promocijski intervju s podžupanoma in Jankovićem osebno.  Gradivo o tem je v prilogi.

To ekstremno zlo-uporabo glasila Ljubljana ponazarjam s spodnjo sliko, ki spominja na  čas enoumja in kulta osebnosti, kar je za demokracijo in za demokratične volitve popolnoma nesprejemljivo.   Gre za prvo stran septembrske številke Ljubljana. Iizšla je 7 septembra torej  po datumu, ko so se tudi uradno že začela volilna opravila in kjer je župan slikan z otroki iz ljubljanskega vrtca. To je zelo sofisticirana zloraba  javnih sredstev v privatne – politične namene župana in njegove liste. V tem primeru gre za ogromno količino poslanih izvodov po gospodinjstvih celotne MOL in za navadne državljane popolnoma nepredstavljivo visok denar, saj so bile navedene številke natisnjene v 121.800 izvodih. 

Poleg tega podpisnika opozarjava, da je v tem primeru problem tudi nedovoljena zloraba – manipulacija otrok, v politično propagandne namene, kar je že samo po sebi nemoralno, v demokraciji pa  nedopustno in kaznivo dejanje.

Glasilo Ljubljana – naslovnica

3. V  predvolilni kampanji je izstopala  s strani visokih predstavnikov 3 verskih skupnosti evangeličanske, pravoslavne in muslimanske, izrecna podpora enemu kandidatu Zoranu Jankoviću, kar predstavlja nedovoljeno vmešavanje cerkve v politiko, ki je kot nedovoljeno opredeljeno celo v Ustavi RS. S tem ko je cerkev ločena od države se pač ne sme vmešavati v operativno politiko. Lahko proklamira le vrednote za katere se zavzema, ne pa kandidata, ki naj bi bil njihovo poosebljenje. To izrazito enostranska podpora  je bila natisnjena tudi na predvolilnem prospektu župana Jankovića.

Pri tej podpori tudi ni šlo za podporo kakega  manj vplivnega verskega predstavnika (duhovnika, kar se je tudi dogajalo, ampak za javno znane osebnosti  iz vrst hierarhije posameznih cerkva.

7.člen Ustave: država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. Obstaja tudi Zakon o verski svobodi (ZVS), ki v 4.členu tudi navaja ločenost od države:” (1) Cerkve in druge verske skupnosti delujejo ločeno od države…..’ Država je politična tvorba in verske skupnosti  so ločene od politike ter zato ne morejo in ne smejo podpirati nobene politične opcije, še posebej ne v postopku volitev.

 V primeru lokalnih volitev v Ljubljani pa so omenjene verske skupnosti počele ravno to. Pri tem je hkrati podan še sum korupcije, saj imajo verske skupnosti določene zahtevke do umeščanja svojih objektov v prostor ali do urejanja svojega prostora ali do drugih ugodnosti. O koriščenju tega prostora namreč  odloča politični organ, mestni svet in še posebej župan, ki je politični organ.

Podpora aktualnemu županu in njegovo protežiranje  ni samo izraz nedovoljenega  političnega  delovanja verskih skupnosti, ampak svojevrstna županova trgovina s koruptivnimi potezami (sum korupcije zaradi pričakovanja ugodnosti ob podpori favoriziranemu županskemu kandidatu).

Bistvena pri tem pa ni le nedopustnost in koruptivnost takega ravnanja samega po sebi, ampak njegov zelo pomemben vpliv na glasovanje  in volilni izid.  

Podpora verskih skupnosti konkretnemu  županskemu kandidatu Jankoviću pa je tudi moralno sporna, saj je spričo njegovih ravnanj nemoralno in zavržno  dejanje do lastnih vernikov (primer farmacevtka, korupcijska ravnanja), ki pomenijo drastično znižanje moralnih standardov naše družbe, kar je še posebej zavržno dejanje, ko  gre za primer  verskih voditeljev, ki imajo nedvoumno in nedvomno  velik vpliv na del javnosti in volivce. Ne glede na to,  da o njegovi izrecni zahtevi za podporo ni materialnega dokaza, pa obstajajo zgovorni dokazi o tem skozi njegovo samohvalo o tem v večinskih medijih.   

4. Asimetrija informacij in okoljevarstveni deficit v izrazito enostranski kampanji

Posledica enostranske zlo-rabe občinskega glasila, občinskega proračuna ter drugih javnih institucij v Ljubljani za županove volilne interese je popolna asimetrija informacij in skoraj popolna redukcija promoviranja stališč za druge stranke. Konkretno za stranko Davkoplačevalci se ne damo  in listo Zeleni Slovenije, katerih  programi zadevajo    eno od ključnih volilnih tematik: to je prepoved ogrožanja naravnih vodnih virov za oskrbo Ljubljane z vodo in okoljevarstveno vzdržno odvajanje fekalij, kar vse  je v nasprotju s 14 členom Zakona o varstvu okolja (1)  in pravico do pitne vode ki je zapisana v Ustavi RS (2)

  • Za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja lahko državljanke ali državljani kot posameznice ali posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije pred sodiščem zahtevajo, da nosilka ali nosilec (v nadaljnjem besedilu: nosilec) posega v okolje ustavi poseg, če bi ta povzročil ali povzroča čezmerno obremenitev okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, ali da se mu prepove začeti izvajanje posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil takšne posledice. (2) Za varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja kot posebnega področja je v skladu z zakonom pristojen tudi varuh človekovih pravic. Pri tem pa;
  • 70a člen ustave RS  (pravica do pitne vode) določa:
    »Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno«.

5. Na samih voliščih so bile pomembne anomalije, ki so vplivale na volilni izid. Ena takih je dejstvo, da seznam kandidatov na listah ni bil viden na samem volilnem mestu (v tako imenovani  volilni kabini) ampak na drugem mestu, večinoma na steni prostora v katerem je bilo volišče. S tem je bila kršena in bistveno ovirana volilna pravica, podelitve preferenčnega glasu, kajti volivec  ob glasovanju ni imel pred seboj seznama kandidatov, pač pa le seznam list.  To sicer pogosto prakso lahko  sodišču po potrebi potrdimo s fotografijami opisanega  stanja.

Onemogočanje oziroma odsotnost pregledne informacije o imenih kandidatov je neposredna kršitev oviranja preferenčnega glasovanja, ker pomeni , da je bil izvoljen zaradi tega nekdo drug, ne pa tisti, ki bi bil izvoljen z jasno predstavo volivca o tem kdo je kandidat.

Preferenčni glas je sicer novost, ki pa nikoli ne bo zaživela če njena kršitev ne bo sankcionirana. S tem v zvezi je zgovoren podatek o  izredno nizkem številu oddanih preferenčnih glasov: Ne-možnost izbire kandidatov s preferenčnim glasom pa pomeni kršitev pravice do glasovanja.

6. Nadalje je skrajno nedopustno, da so »volilne skrinjice« – plastične košare kamor volivci  oddajamo svoje glasovnice zgolj zgolj navidezno »zaščitene« v resnici pa so nezaščitene tako, da  je možno njih pokrove z enostavnim posegom odlepiti, pokrove odstraniti in iste pokrove postaviti nazaj in brez sledu zalepiti. Dokaz je preizkus, ki sem ga opravil sam in ga je možno kadarkoli ponoviti.      
Odločba U-I-191-/17-25 in pritrdilno ločeno mnenje predsednice US dr. Jadranke Sovdat, daje avgmentativno osnovo te pritožbe.

Natančno analizo o ustavni nedopustnosti neenakosti v referendumih in na volitvah je v citirani odločbi Ustavnega sodišča dala predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka  Sovdat v pritrdilnem ločenem mnenju. Gre za  analogijo referendumskega procesa  z  volilnim procesom in  za spoštovanje   vseh subjektov v sporu v enaki meri in v obeh primerih. V 12 strani dolgem poročilu je to jasno obrazložila in nobenega razloga ni, da v odločanju o pritožbi zaradi volitev, Ustavno sodišče,  če bo do zadeva prišla do njega, ne bi sledilo svojim lastnim sklepom. Glej https://www.us-rs.si/aktualno/novice/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-19117-z-dne-25-1-2018/  Poudarjamo, da je ta odločba, ki sicer obsega skupaj 40 ,  že sama po sebi dovolj trden pravni vir tudi za to pritožbo, ki mora po analogiji privesti  do razveljavitve volitev. Sodišča so namreč zavezana, da v podobnih primerih in v podobnih okoliščinah odločijo enako.

B) Druge okoliščine

a) V Avstriji so bili razveljavljene predsedniške volitve zaradi nekvalitetnega lepila na kuvertah poslanih po pošti, pri nas pa nihče ne povzdigne glasu, še manj intervenira pri prevarah velikega obsega, čeprav bi morali to storiti  upravni organi po svoji uradni dolžnosti.

b) V severni Italiji so v nekaterih občinah razveljavili volitve zaradi izrednega navala »volivcev« prišlekov, ki so umetno napihnili volilno telo za kandidate, ki podpirajo  njihov prihod.

c) Vpisovanje novih »prebivalcev«, volivcev Ljubljane – gre za prijave stalnega oz. začasnega bivališča – je posebno poglavje vplivanja na izid volitev. V zadnjih treh mesecih pred volitvami je bilo  vpisovanje v MOL izrazito intenzivno in je v zadnjem tednu pred volitvami prišlo celo do stavke upravnih delavcev zaradi preobremenjenosti delavcev na okencih za prijave bivališča.

Zaradi tega zapleta je, kot je splošno znano,  odstopil direktor občinske uprave Lovro Lončar. 

d) S tem v zvezi sem prvo podpisnik občinskemu svetu naznanil  sum »uvoza« in celo podkupovanja volivcev, prišlekov  iz drugih območij Slovenije ter drugih držav bivše skupne države.

Po informacijah, ki sem jih dobil gre za 35.000 uvoženih volivcev, ki naj bi dobili navodilo koga je treba voliti in honorar 75 evrov za oddani glas. To dejanje, če je resnično,  je skrajno nedopustno, zato apeliram na medije in organe občine, da ta sum prijavijo policiji in tožilstvu, da se takšna prevara, če je res bila, temeljito in do konca razišče in sankcionira.

Obenem naj upravni organi statistično ugotovijo gostoto-frekvenco prijav bivališča po upravnih enotah MOL v letu 2018 , prav tako pa tudi gostoto-frekvenco  le teh po naslovih bivanja.  Krožijo informacije, da je bila koncentracija le teh izjemno nenormalna. Po več 10 ali celo 30 ljudi na isti naslov.

Za tovrstne morebiti lažne volivce je za vsakega posebej treba ugotoviti pravno podlago  za dodelitev stalnega/začasnega bivališča.

V zvezi z navedbami pod to točko citiram 145 člen ZKP (1) zapoveduje:
»(1) Vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.

(2) Obenem z ovadbo morajo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila.« 

2. odstavek 146. člena ZKP :  »Zakon določa, kdaj pomeni opustitev ovadbe kaznivega dejanja sama kaznivo dejanje.« – v povezavi z 281. členom KZ-1-NPB4 (k. d. »opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca«) narekuje, da je v tak(šn)em primeru opustitev ovadbe kaznivega dejanja samostojno kaznivo dejanje.

C) Odgovor na trditve v odločbi:

Občinski svet v povzetku ODLOČBE, ki izpodbija pritožbo na izid volitev,  sicer  navaja pritožbene razloge  pritožnika, nato pa od strani 8 dalje v točki © (drugi odstavek) razglasi navedbe kot popolnoma neosnovane, nejasne zavajajoče in neizkazane. In nadalje trdi, da so pritožbeni očitki le pavšalni in zanika analogijo nedopustnosti neenakosti v referendumski in volilni kampanji.

Pritožnika ne ciljava na predvolilni časopis liste Zorana Jankovića »Skupaj smo najlepše mesto«, ki ga zavajajoče navaja v odgovoru Mestni svet, pač pa na javno glasilo »Ljubljana«, ki je bilo zlorabljeno in enostransko uporabljeno za privatni interes župana in njegove liste. Zlorabo dokazujeva s skeniranimi prilogami. TE potrjujejo, da je tik pred volitvami celo časopis Delo pisal o občinskih glasilih kot županskih trobilih  in s tem v zvezi z županskimi trobili, kar seveda zadeva tudi volitve v Ljubljani.

Glede odkritega in tudi koruptivnega navijanja predstavnikov 3 verskih skupnosti – Muslimanov, Pravoslavnih in Evangeličanov, pritožnika pojasnjujeva, da to niso zgolj osebna mnenja posameznikov, pač pa njihovih vodilnih predstavnikov – najvišjih verskih voditeljev, ki so sicer izraz »svobodnega izražanja v skladu s svobodno voljo«  vendar so prestopila vzdržni prag nevmešavanja vere oziroma cerkve v politične zadeve, kakršnega na tem nivoju pri drugih kandidatih na volitvah v MOL ni bilo. Skratka gre za zelo pomemben dodaten element neenakosti v kampanji, ki spričo emotivnega naboja religije, nedvomno vpliva na glasovanje.  

Mestni svet v odgovoru zatrjuje, da do asimetrije informacij ni prišlo in da trditev o  redukciji  promoviranja stališč davkoplačevalcev in Zelenih »ni osnovana in je ni mogoče preizkusiti« iz tega zanikanja pa potem potegne sklep,  da so vsi kandidati v kampanji imeli enake možnosti  za predstavitev volivcem.  Tak verbalni  sklep je sicer na papirju možen, vendar ne gre za papir, gre za realnost, ki je dejanskemu  stanju diametralno  nasprotna.

D) Sklepne ugotovitve

Spričo splošnega stanja v državi Sloveniji, poštenost volitev še zdaleč ni samoumevna. Več desetletnemu  prilagajanju volilnih rezultatov, z na zunaj demokratičnimi sredstvi, je nujno treba narediti konec. Pomanjkanje nadzora je pripeljalo na oblast tudi ljudi brez vsakršne moralne in druge legitimnosti in človeške integritete. Zato volivci abstinirajo volitve v prepričanju, da je nepoštenost neizbežna.  Vendar ni tako: poštenost volitev  si je treba pridobiti s striktnim upoštevanjem prava. In pravic ljudi, ki jih ni mogoče kupiti.   Predvsem pa velja: DOKLER NI (PRI)TOŽNIKA NI SODNIKA. 

Volilni rezultat mora biti dosežen brez vsake sence dvoma. Kadar to ni, je nelegitimen. Če je nelegitimen, ne sme postati legalen ! Zato podpisnika pritožbe pozivava sodišče na resnost in polno odgovornost do volivk in volivcev, kajti volitve odločajo o naših življenjih, življenje pa je sveto in ni tržno blago, kot ga hoče narediti aktualna oblast. V kulturi laži, v kateri živimo tudi  v Ljubljani, ali predvsem v njej,  pravice niso dane avtomatsko, čeprav bi tako moralo biti. Toleriranje neenakih možnosti za vse pomeni zlorabo demokracije. Posebno na volitvah!  

Boj proti tem kršitvam je treba obnoviti,  zato je pritožba ne le pravno utemeljena ampak tudi edino človeško smiselna. Odvzem smisla pa je konec  človeka kot razumnega in moralnega bitja. Ko do pride do tega, človek postane čredna žival, ki se mu izklopi pamet in prevladata strah in čredni kolektivistični nagon. Temu smo bili  zaradi nepravih in enostranskih  (asimetričnih) informacij priča tudi na teh lokalnih volitvah.  

Davkoplačevalci se ne damo več! se ravnamo po načelu PRAVICA VEDETI, NE DOLŽNOST VERJETI.  Zeleni Slovenije pa uveljavljamo namen, da naredimo konec zlorabe zelene barve, ki smo ji bili priča v tej kampanji, s skrivanjem in prirejanjem informacij o resničnih škodljivih posledicah izvedbe županovih nameravanih in za javno dobro izrazito rizičnih projektov.  

Volitve naj bi bile praznik, ne farsa demokracije. Če je kampanja enostranska, volitve niso poštene in so farsa ! Razveljavitev volitev in njihova ponovitev je minimum, ki ga volivci zaslužimo in terjamo.

Zato sodišču predlagava da odredi ukrep razveljavitve volitev in  določi,  da se le te ponovijo hkrati z volitvami v EU parlament. Nelegitimno novo mestno oblast pa  naj  sodišče razglasi za vršilko dolžnosti, ki bo v Mestni občini Ljubljana , do konstituiranja legitimne nove oblasti, izvajala le tekoče posle. To pomeni, da se hkrati ustavijo vsi naravovarstveno škodljivi projekti v MOL in se vsi investicijski posegi omejijo na tekoče vzdrževanje. Obenem pa mora sedanja mestna oblast, ki zdaj v celoti obvladuje inkriminirano  glasilo Ljubljana, odpreti svoje strani in omogočiti kritiko in enakopravno tekmo programov,  stališč in idej vseh kandidatov.    

Zatrjevana neenakost ni izmišljena in ni pavšalna kot trdi mestni svet.  Podpisana pritožnika to dokazujeva s skeniranimi kopijami revije Ljubljana za mesec september, oktober in november 2018 in s pričami, ki jih predlagava.     

V kolikor naslovno sodišče tega ne bo razpoznalo, kot neenakost in se bo  uklonilo samovolji in pritiskom mestne oblasti, bo sledila nova pritožba, vse do izčrpanja vseh pravnih sredstev v republiki Sloveniji in EU.

Eden ključnih problemov demokracije v Sloveniji je, da se vsi pritožujejo, (skoraj) nihče pa se ne pritoži. Zato je občutek nepravne države splošen in za Slovenijo in mesto Ljubljano  usodno zaviralen. Doseženi materialni, napredek  ki je sicer viden, je mnogo manjši kot bi lahko bil v enakopravni tekmi konkurenčnih idej, projektov in ljudi, ki te ideje poosebljajo in ki so se pripravljeni izpostaviti  za blaginjo vseh na pošten način.  

Demokracija ni zastonj, vendar je mnogo cenejša kot vladavine samovolje, ki si je uzurpirala oblast z goljufijo in nedemokratičnimi sredstvi – s privilegijem oblasti in denarja  davkoplačvalcev. In z nezakonito diskriminacijo svoje konkurence. To je pot v propad in blokada  napredka v družbi in državi. Državo in sodišča imamo zato, da sankcionirajo usodne deviacije oblasti. Volitve pa so za to, da volivci v enakopravni tekmi zamenjajo oblastnike, kadar je njihovo ravnanje v nasprotju z demokratičnimi normami – vključno z volilno kampanjo, ki je privedla do volilnega izida, ki mu oporekava.   

Glede na vse navedeno, pritožnika ugotavljava in predlagava sledeče popravljalne ukrepe:

E) Dokazi in popravljalni ukrepi

  1. Nezakonitost izpodbijane odločbe Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana

Izpodbijana odločba je nezakonita in protiustavna. Organ omeji obravnavo le na eno posebno številko glasila Ljubljana in za njo pravi, da ni vsebovala propagandnih vsebin ter da je zajemala sezname vseh kandidatov in list kandidatov. Pretvarja se, da ostalih številk ni bilo oziroma da ne ve, da je glasilo Ljubljana izšlo v več številkah, ki so po vsebini izjemno pristranske v korist županskega kandidata Zorana Jankovića in njegove liste za mestni svet. A naše pritožbe so se nanašale na revijo Ljubljana, katere besedilo je pristransko, število fotografij in člankov v korist župana Jankoviča in njegovih kandidatov za mestni svet je ogromno, število člankov in fotografij drugih kandidatov je nič. Organ zavrača, da bi pri referendumu in volitvah veljali podobni standardi glede porabe javnega denarja za eno stran. Seveda veljajo tudi pri volitvah taki standardi. Župan Zoran Janković je v glasilu Ljubljana celo naveden kot zastopnik izdajatelja. Ustavno sodišče se je pri referendumu oprlo na Kodeks dobrih praks Sveta Evrope v referendumskih zadevah, katerega pravila so del naše ustave, a enako velja tudi za pravila Kodeksa dobrih praks Sveta Evrope pri volitvah. Za ta kodeks je Ustavno sodišče že velikokrat ponovilo, da so njegova pravila del naše ustave. In zloraba javnih sredstev (abuse of state resources) za volilno propagando se v vseh demokratičnih državah šteje za hudo kršitev, ki povzroči izločitev kandidata, ki to storitev stori ali razveljavitev volitev. S temi in ostalimi ravnanji, opisanimi v tej pritožbi, je prišlo do kršitve načela poštenih volitev, ki mora biti zagotovljeno po 43. in 44. členu Ustave in po 3. členu 1. protokola EKČP. Vsa načela, ki jih je za referendume zapisalo Ustavno sodišče, veljajo tudi za volitve. 

Dokazi:

a. glasilo mestne občine Ljubljana revija »v demokraciji Ljubljana«, vse številke, izdane v letu 2018, dostopno na https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/publikacije-mol/

b. zaslišanje priče: župan in kandidat Zoran Janković, vabiti na naslov MOL, Mestni trg 1, Ljubljana, ki bo izpovedal, kako so bili izbrani in imenovani uredniki revije Ljubljana, kako je sodeloval pri urednikovanju revije, iz česar se bo med drugim ugotovilo, ali je prišlo do zlorabe javnih sredstev za kampanjo

c. Marjan Sedmak, predsednik uredniškega odbora glasila Ljubljana, vabiti na naslov Uredništvo glasila Ljubljana, MOL, Mestni trg 1, Ljubljana, ki bo izpovedal, kako je uredništvo skrbelo za nepristransko in objektivno poročanje o vseh kandidatih, kako je potekalo urednikovanje v času volitev, kakšni standardi so urednike vodili, kako so sodelovali z različnimi kandidati in listami, iz česar se bo med drugim ugotovilo, ali je prišlo do zlorabe javnih sredstev za kampanjo

d. Uroš Grilc, odgovorni urednik glasila Ljubljana, vabiti na naslov Uredništvo glasila Ljubljana, MOL, Mestni trg 1, Ljubljana, ki bo izpovedal, kako je uredništvo skrbelo za nepristransko in objektivno poročanje o vseh kandidatih, kako je potekalo urednikovanje v času volitev, kakšni standardi so urednike vodili, kako so sodelovali z različnimi kandidati in listami, iz česar se bo med drugim ugotovilo, ali je prišlo do zlorabe javnih sredstev za kampanjo

e. kandidat Anže Logar, vabiti na naslov Državni zbor, Šubičeva 4, Ljubljana, ki bo izpovedal kakšno je bilo njegovo sodelovanje z uredništvom glasila Ljubljana, ali so mu ponudili možnost podobnih objav kot jih je bil deležen kandidat Janković

f. izvedenec PR stroke Igor Arih, vodja kampanje župana Zorana Jankovića, vabiti na naslov Arih Statik doo, Celovška 32, Ljubljana ki bo izpovedal, ali in kako je sodeloval z uredništvom glasila Ljubljana in predstavniki MOL, iz česar se bo med drugim ugotovilo, ali je prišlo do zlorabe javnih sredstev za kampanjo

g. zaslišanje pritožnikov in strank

Obveznost izvedbe javne obravnave na Upravnem sodišču

Kot je zapisala predsednica Ustavnega sodišča v pritrdilnem ločenem mnenju sklepa Ustavnega sodišča Up-1410/18, bo Upravno sodišče moralo izvesti javno obravnavo v tem sporu.

Da pride do izločitve liste in kandidata, ali do razveljavitve volitev, morata biti izpolnjena dva pogoja: nepravilnost in obstoj verjetnosti vpliva na izid. 

Da je izpolnjen prvi pogoj (obstoj nepravilnosti) bo potrjeno. Nepravilnost je zloraba javnih sredstev (abuse of state resources) pri glasilu Ljubljana. Da je izpolnjen drugi pogoj (da obstaja verjetnost, da bi lahko nepravilnost vplivala na izid), je izkazano, saj ni potrebno izkazati, da je nepravilnost vplivala, ampak da bi lahko vplivala. In pristransko glasilo se povsod po svetu šteje za nepravilnost, ki bi lahko vplivala. Odločitev sodišča, da tako pristransko glasilo ne dosega standarda “bi vplivala”, bi nasprotovala standardu naše ustave (glej odločbo U-I-191/17), 3. člena 1. protokola EKČP, Kodeksa volilnih praks in standardom v demokratični Evropi. Matematično sploh ni treba izračunavati vpliva tako pristranske revije (glej odločbo U-I-191/17).

V takem primeru je potrebno izločiti kandidate, v zvezi s katerimi je prišlo do kršitve. Ponekod v svetu razveljavijo in ponovijo volitve, a ponovijo jih brez kandidatov, pri katerih je prišlo do kršitve. V drugih državah ugotovijo izid brez izločenih kandidatov. Upravnemu sodišču prepuščamo, da presodi, kaj je ustrezneje po pravu.

3. Predlog Upravnemu sodišču RS

Upravnemu sodišču RS predlagamo, da odpravi in razveljavi tu izpodbijano odločbo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, Poročilo o izidu rednih volitev župana in Poročilo o izidu rednih volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, oboje z dne 23. 11. 2018 (Uradni list 76/2018 z dne 30. 11. 2018). Sodišču predlagamo tudi,  da razveljavi potrditev mandata župana MOL Zorana Jankovića in mestnih svetnikov Liste Zorana Jankovića. Sodišču predlagamo tudi, da zadevo vrne Mestni občini Ljubljana, Mestni volilni komisiji, da ugotovi izid volitev brez upoštevanja glasov za Zorana Jankovića pri volitvah župana in izid volitev brez upoštevanja glasov za Listo Zorana Jankovića pri volitvah Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana na lokalnih volitvah 2018 ali da razveljavi volitve in razpiše ponovne volitve z ostalimi potrjenimi kandidati brez izločenih kandidatov. Ali da sodišče samo ugotovi izid brez upoštevanja glasov za Zorana Jankovića (pri volitvah župana) in Listo Zorana Jankovića (pri volitvah mestnega sveta) ali razpiše ponovne volitve z ostalimi potrjenimi kandidati brez izločenih kandidatov.

Viljem (Vili) Kovačič

kandidat stranke Davkoplačevalci se ne damo več za občinski  svet MOL in četrtno skupnost Dravlje

in

mag. Tomaž Ogrin

kandidat stranke Zeleni Slovenije za župana Mestne občine Ljubljana

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen