Evroskupina dosegla dogovor o neposredni pomoči bankam iz ESM
Finančni ministri držav v območju evra so danes v Luksemburgu po več mesecih težavnih pogajanj dosegli politični dogovor o pogojih za neposredno dokapitalizacijo bank iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, je naznanil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Politično odločitev o možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz ESM so voditelji članic EU sprejeli junija lani, da bi presekali gordijski vozel dolžniške in bančne krize. Z neposredno dokapitalizacijo namreč pomoč ne bo šla skozi državni aparat, torej se ne bo povečala zadolženost države.
Od tedaj so potekala živahna pogajanja o pogojih za uporabo tega vzvoda. Že na začetku je bilo rečeno, da bo neposredna dokapitalizacija bank iz ESM mogoča, šele ko bo v celoti deloval enotni evropski bančni nadzor, prvi steber bančne unije. To bo verjetno enkrat jeseni prihodnje leto.
Prav tako že od začetka velja, da bo lahko ESM neposredno pomagal bankam šele v skrajnem primeru, torej če banka kapitalskih zahtev bodočega enotnega evropskega nadzornika ne bo uspela uresničiti z zasebnimi viri oziroma če država ne bo zmogla sama zagotoviti svežega kapitala, ne da bi s tem ogrozila lastno javnofinančno vzdržnost oziroma svojega dostopa do trga.
Neposredna dokapitalizacija bo mogoča le, če bo potrebna za ohranjanje finančne stabilnosti območja evra ali določene države. Tudi za takšno pomoč bodo morale zaprositi članice in spremljal jo bo program pomoči s pogoji, kot v primeru klasičnih pomoči s posojili.
Poleg tega bo ESM pomagal le banki, ki se bo s svežim kapitalom in obveznim prestrukturiranjem lahko postavila na lastne noge. Zelena luč Evropske komisije, ki bo preverila skladnost pomoči s pravili o državnih pomočeh, bo še naprej nujni pogoj. Poleg tega bo lahko ESM postavil dodatne pogoje za svoje sodelovanje, tako v bančnem sektorju kot širše.
Pred vsako dokapitalizacijo bo treba v banki, ki bo dobila neposredno pomoč iz ESM, izpeljati natančen in celovit skrbni pregled aktive ter strog obremenitveni test. Ta pregled bo opravil zunanji izvajalec pod vodstvom ESM ter v sodelovanju z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.
Do konca so bila odprta tri pomembna vprašanja: kolikšen delež sredstev iz ESM bo na voljo za neposredno dokapitalizacijo, kolikšen delež bodo morale pri dokapitalizaciji prispevati države in retroaktivnost tega vzvoda.
V ESM, ki ima za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti in 700 milijard evrov kapitala, bo za neposredno dokapitalizacijo bank na voljo do 60 milijard evrov. Po potrebi bo lahko evroskupina na novo preučila ustreznost te številke, je pojasnil Dijsselbloem.
Pri neposredni dokapitalizaciji bodo morale prispevati tudi države, ki bodo morale najprej zagotoviti, da bo količnik najbolj kakovostnega kapitala Common Equity Tier 1 dosegal 4,5 odstotka. Šele nato bo lahko ukrepal ESM, pri čemer bo morala članica v prvih dveh letih prispevati 20 odstotkov, nato pa 10 odstotkov sredstev za dokapitalizacijo.
Načelo retroaktivnosti, ki je bilo eno najtežjih vprašanj v pogajanjih, bo veljalo, a o njegovi uporabi se bo odločalo za vsak primer posebej.
Finančni ministri so danes dosegli politični dogovor, strokovnjaki pa morajo še doreči tehnične podrobnosti, ki so sicer tesno povezane tudi z drugim in tretjim stebrom bančne unije: skupnim okvirom za reševanje bančnih kriz in skupnim okvirom za jamstvene sheme za denarne vloge. (sta)
